Kje naj najdem pomoč

Dan, imam težave s samopodobo in samomorilnimi mislimi in po pravici povedano nevem kaj lahko sploh se naredim. Moje mentalno stanje je preveč v dreku da bi trenutno hodila v šolo, doma pa ni prav nič bolje. Staršem sem za svoje težave večkrat povedala, a oni menijo, da je to le čustveno izsiljevanje in da je šola na prvem mestu in minimum, ki naj bi ga vsak zmogel. Meni šola povzroča grozne težave in misli o samopoškodovanju in smrti. Ne zaradi ocen ampak na splošno zaradi udeleževanja dnevno. V trenutnem stanju tega pač ne zmorem in za zavarovanje svojega lastnega živnjenja tega tudi ne bom delala do nadaljnega. Staršem sem povedala, kaj čutim, da ne zmorem več in da rabim pomoč, oni pa so se odzvali z "če ne obiskuješ šole, ti bomo vzeli vse pravice in dobrine ki jih imaš doma, pa boš potem raje bila v šoli". Rada bi se odselili a sploh ne vem kako te stvari delujejo in kje bi dobila denar, imam še 2.5 let šole pred maturo in brez nje bo vrjetno težko dobiti službo, prodajam pa 3d modele na internetu, s katerimi služim veliko denarja a moji starši tega ne priznajo kot službo in vztrajajo z šolo, ta pa me bo kmalu pokopala. In še, brez računalnika, ne morem služiti čisto nič in ravno tega so vzeli dokler ne grem v šolo. Zgubljena sem. Ne vem kaj naj naredim. Razmišljam, da bi pobegnila in bi mogoče starši končno razumeli, da ni vse to le "čustveno izsiljevanje" ampak realno stanje in občutki s katerimi moram živeti. Teh občutkov pa oni niti pribljižno ne izboljsajo. Medtem ko ponoči jočem, ker razmišljam ali je smrt najboljsa oziroma edina resitev, se oni skozi vrata derejo da naj grem jokat v avto, da se jim ne bo treba s tem ukvarjat. Prosila sem jih, če bi lahko šolo dala na pauzo do naslednjega šolskega leta in se osredotočila na duševnem zdravju in vsiljenih mislih, a jim ta ideja ni niti malo všeč. Šola jim je na prvem mestu in karkoli naredim ali rečem, tega ne spremeni, govorijo da "nobenemu ni šola fajn" ampak bi rekla, da so te občutki malo hujši kot le to da mi "ni fajn". Verjamem, da bi tudi kdo drug raje bil doma kot v šoli, ampak upam tudi da se noče tudi kdo drug zaradi šole ubit. Ne razumem njihove perspektive, zakaj mislijo da je šola pred mojim mentalnim zdravjem oz. celo mojim zivlenjem. Ne vem več, kaj narediti, ali naj pobegnem, ali se naj ubijem, ali se samo sprinaznim s tem da nimam nobene pravice v hiši če ne hodim v šolo. Pišem vam kot zadnjo možnost, da bi se kaj spremenilo/da bi dobila pomoč ali podporo. Če se bojo dnevi nadaljevali na tak način, me na svetu ne bo vec prav dolgo, ne zmorem več.

Hojjj joj točno vem kako se počutiš in zelo žal mi je da se tako počutiš. Moja mami gleda isto na te stvari. Večkrat sem ji želela povedati in sem ji tudi povedla da zeeelooo pogosto mislim na samomor in tudi da se dobesedno vsak dan sprašujem: ali naj samo končam vse skupaj?

Mami pa je samo rekla:to je normalno ,nehaj mi že srat s tem. In se grozno razjezila.

Potem sem malo brskala po knjigah in spletu za kakršno koli pomoč ki je starši ne rabijo odobrit Oz sploh vedet zanjo, ampak seveda nisem našla nič. Potem pa mi je prijateljica enkrat rekla :pojdi k svetovalni delovni (ali učitelju)to bi priporočala tudi tebi ampak je zdaj problem da ne moreš Oz. Ti je pretežko da bi lahko odšla v šolo. Naša svetovalna delavka je potem poklicala mojo mami na pogovor (zelooo me je blo strah ker vem kako mami reagira na to in celo preprečit sem to želela)ampak ko je prišla domol mi je rekla da naj grem po napotnico za psihologa. Tako da ja zelo priporočam saj mislim (žal nisem strokovnjak tako da mi ne čisto na besedo verjet vsega ampak res pomaga da se pogovoriš s kakim odraslim ki niso tvoji starši) da ti lahko zelo pomaga in tudi lažje ti je potem ko nekomu vse "izbruhaš" ven . Potem pa je edini problem da na psihologa čakaš 1 leto in več.Zelo rada bi ti pomagala ker vem kako težko ti je ampak meni je najbolj svetovalna delavka ,zdaj pa nevem kaj še naj ti rečem ker pač ,čisto razumem,na zmoreš v šolo. Od tvojih staršev pa tudi ni prav . Ne pobegniti raje jim pokaži da nisi v redu ne umret vem da zmoreš neželiš zamudit vsega kar te še čaka tudi če zdaj ne verjameš so to dobre stvari . Zmoreš to. Par majhnih nasvetov :1 pojdi ven na kakšen kratek sprehod 2 počni stvari ki te veselijo 3v vsaki stvari najdi tudi pozitivno plat in 4 na koncu vsakega dne nekam zapiši ali damo v mislih poišči 3 ali če ne gre2 pozitivne stvari ki so se ti zgodile ta dan . Aja pa piši dnevnik da lahko vsaj nekomu vse zliješ ven

VERJAMEM VATE .ZMOREŠ

STELLA 15