Skoči do osrednje vsebine

Vprašanje:

Kdo sem in kaj hočem

Tema: Čustva, Prosti čas in hobiji

  • Tu

    Tuva

    Tuva

    Objavljeno: 18 sep. 2026 19:53

     

    Trenutno se imam res lepo. Vesela sem jeseni, nimam še faksa in ker delam nekatere popoldneve imam dopoldne zase. Pecem kruh z drozmi, pletem puloverje za zimo, berem in se veliko gibam, vse kar res rada počnem. Ampak vsake toliko me zaskrbi in razmisljam, ce si tega res zelim in ali ne bi rada pocela vec…

    Eni potujejo, imajo že bolj obetavne sluzbe, studirajo v tujini… Jaz pa zivim, kot babica v penziji. Imam se res fino, ampak to bi rada pocela tudi kasneje v zivljenju, zdaj pa bi mogoce morala izkoristiti mladost in svobodo… Velikokrat me vlece, da bi naredila ogromno spremembo, ampak nimam pojma kaj to je. Skrbi me tudi, da bom zapravila svoj potencial, ker ne studiram nicesar zanimivega (ekonomijo). 

    No, ko pridejo taki trenutki, grem na sprehod in pustim mislim, da divjajo, se zjokam. Ampak potem si mislim, da sej enkrat bo pa “prisel moj cas” in me bo nekaj tako gnalo, da bom vedela kaj hocem in si upala, si to zivo predstavljam, uzivam v obcutku, da mi je uspelo in potem je to dovolj, zadovolji me in spet grem pomirjena nazaj v realnost…ne, da bi kaj konkretnega spremenila. In tako se to ponavlja, vsakic na malo drugacen nacin…

    Najbolj me je strah, da bom kot moja mami, skrbela za druge, se nikoli odselila in ostala tam, kjer je varno in poznano. 

    Saj potujem in pocnem veliko stvari, ampak ne vem, nekaj se manjka.

     

    Ne vem tocno, kaj je moje vprasanje, ker vem, da bi mogla se mogla premikati in zares narediti nekaj, ne pa razmisljati prevec. Ampak res ne vem kaj. 

     

    Hvala, ker lahko napisem in se pocutim lažjo.

  • Uredništvo

    Anja Jularić

    Objavljeno: 21 sep. 2026 15:19

    Odgovor svetovalke:

    Tuva, lepo pozdravljena.

    Tako prijetno je prebrati tvoje pismo. Ko opisuješ kako preživljaš dneve me kar prežame občutek udobja in domačnosti. Videti je, da znaš poskrbeti zase. Imaš hobije, počneš stvari, ki te veselijo (in so pravzaprav konkretne veščine) – pleteš, pečeš…in skrbiš za svoje zdravje. Se gibaš, spustiš “ventil” na sprehodu; ujameš misli, ki te bremenijo, jih znaš pomiriti in priti nazaj v realnost. Poleg tega študiraš in delaš. In v življenju ti je fino.

    Ob tem pa te skrbi, če je to, kako živiš, dovolj.

    Vsi se kdaj ujamemo v primerjave z drugimi, na družbenih omrežjih vidimo popolna življenja, kjer vsak prikaže sebe v najboljši možni luči. V družbi pozitivno vrednotimo svobodo, potovanja, mladost… Ob vsem tem se lahko hitro najdemo v razmišljanju, da naše življenje ni dovolj zanimivo, svobodno, razburljivo in si na podlagi tega postavljamo pričakovanja zase.

    Praviš, da živiš tako, da ti je lepo in kot bi si želela živeti tudi kasneje v življenju. In občutek imaš, da bi lahko bolje izkoristila svoje potenciale. In oboje je lahko res hkrati.

    V tvojem zapisu vidim, da te misli, da bi nekaj “morala” narediti zares bremenijo. En del bremena so pričakovanja, da bi nekaj morala, drugi del pa ta, da ne veš kaj to sploh je.

    Pomembno se mi zdi, da raziščeš kaj je tisto, kar manjka. In si do sebe pri tem potrpežljiva. Vabim te, da skušaš odgovoriti na vprašanja s katerimi lahko začneš raziskovati kaj je tisto, kar potrebuješ. Če želiš, lahko svoje razmišljanje delis z menoj ali pa razmisliš in zapišeš pri sebi.

    Praviš, da te je najbolj strah, da boš kot mami, ki je ostala v varnem in poznanem. Kaj je tisto, kar misliš, da je mami s tem izgubila? Vidiš v tem tudi kakšno prednost? Praviš, da te vleče, da bi naredila ogromno spremembo. O tem, da ti je nekaj uspelo tudi sanjariš. Kaj je v sanjarjenjih tisto v čemer uspeš? Kaj je v sanjarjenju drugače od realnosti v katero se vrneš?

    Vabim te še v en razmislek. Na koncu si zapisala: “Hvala, ker lahko napisem in se pocutim lazjo.” Kaj si odložila, da si zdaj lažja?

    Draga Tuva, ni ti potrebno vsega vedeti zdaj. Raziskuj in si dovoli čas, da se pokaže tisto, kar zares potrebuješ.

    Lepo te pozdravljam,

    Anja Jularić, mag. psihologije

  • Anonimno

    Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.

  • Brezplačno

    Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.

  • Strokovno

    V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.

Obrazec, kjer lahko zastaviš vprašanje

Vpiši vzdevek. Uporabiš lahko: črke slovenske abecede, številke, presledek, - in _

Izberi spol. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Vpiši svojo starost. Ta podatek je pomemben za svetovalca in ne bo javno objavljen. Če podatka ne želiš navesti, to spoštujemo.

Ne najdeš odgovora?

Zastavi vprašanje

Mobilna navigacija