Kamorkoli grem se počutim osamljena

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena,

praviš, da se počutiš osamljeno kamorkoli greš in da v prostoru polnem ljudi hitro postaneš utrujena in depresivna. Glede na opisano ti bom s svojim odgovorom poskusila pomagati po svojih najboljših močeh, če pa boš želela še kaj deliti z mano oz. kaj dodati, pa si lepo vabljena, da mi napišeš, saj ti bom lahko tako bolj usmerjeno odgovorila. Poglej, lahko bi rekli, da smo ljudje »hecna« bitja – zanimivo je, da se kdaj naši možgani in naša čustva »obnašajo« ravno nasprotno, kot naj bi se oz. bi mi to pričakovali glede na situacijo. Zgodi se namreč lahko ravno to, kar si zapisala – lahko smo še tako obdani z ljudmi (družino, prijatelji, kolegi, sodelavci), a se bomo vseeno počutili zelo osamljene… Včasih si stvari sami tudi ne moremo racionalno razložiti, kljub temu da se nam zdi ta kontradiktornost nelogična. Kar želim povedati je, da se kar nekaj ljudi srečuje s podobnim, zato vedi, da nisi sama v tem. Osamljenost namreč tudi ni vedno odvisna od fizične prisotnosti drugih, ampak od tega, kako se mi sami v teh situacijah počutimo.

Razlogov za tvoje občutke je lahko več. Imaš morda občutek, da se težko povežeš z drugimi oz. te je morda strah, da s tem, ko bi se bolj aktivno vključila v družbo, ne bi bila sprejeta? Te je strah, da te okolica ne bi sprejela, takšne kot si? Odgovori na ta vprašanja ti lahko pomagajo pri raziskovanju tega, zakaj se v družbi ljudi počutiš tako osamljeno. Ljudje smo si tudi zelo različni med seboj, eni so že po naravi bolj ekstrovertirani, drugi bolj introvertirani, s čimer ni nič narobe. Eni se bodo torej takoj vključili v pogovor in bodo med ljudmi zelo uživali, spet drugim pa bo to težje in se bodo bolje počutili v manjših skupinah oz. ko so sami. Veliko je torej odvisno od naših osebnostnih lastnosti in tudi izkušenj iz preteklosti/otroštva. Je tudi tako, da imamo vsi ljudje v sebi omejeno »količino energije«, kar se povezuje (kot sem že prej omenila) z našimi osebnostnimi lastnostmi – ekstrovertirani ljudje bodo imeli te energije več, introvertirani manj – s tem pa ni absolutno nič narobe, je pa to fino pri sebi raziskati, saj lahko potem sami pazimo na to, da se npr. predčasno damo iz situacij oz. bolj planiramo druženja, da ne bi bili potem preveč izčrpani. Je pa tudi res, da so odnosi oz. interakcije z ljudmi že same po sebi lahko utrujajoče in nam tudi odvzamejo veliko energije. Ker gre za nekaj, kar je del nas oz. naše osebnosti, ti predlagam, da se podaš na pot samoraziskovanja…. raziskovanje nas samih nam pomaga pri lažjem soočanju z obveznostmi. Predlagam torej, da se o tem pogovoriš s strokovnjakom, ki ti bo pomagal raziskati, kaj je v ozadju – glede na to boš tudi lažje našla načine, ki ti bodo pomagali pri lažjem spoprijemanju z vsakdanjimi situacijami in izzivi, ki jih prinaša življenje. Lahko se obrneš na svetovalno službo, psihologa…načeloma lahko tudi na starše ali prijatelje.

Se mi pa zdi super, da si vse to opazila sama pri sebi, to je že prvi korak in si res lahko ponosna nase:). To, da si opazila, da težje deluješ v stresnih situacijah, je lahko dobra informacija za naprej, ko boš iskala zaposlitev. Žal nimam informacije, koliko si stara in tudi ne vem, kje na izobraževalni poti se trenutno nahajaš, zato ti težko kaj bolj specifično napišem oz. predlagam. Sem pa prepričana, da lahko najdeš delo, ki ti bo ustrezalo oz. sebe opremiš z nekaterimi tehnikami, da se boš lažje spopadala s stresom. Stres je namreč del našega življenja in se mu težko izognemo, lahko pa delamo na tem, da skušamo njegov vpliv na naše telo in počutje omiliti. Kar ti je vedno na voljo in povsod (npr. v službi, v šoli, doma, na avtobusu, v avtu…) je dihanje. V stresni situaciji skušaj najprej umiriti svoje dihanje. To lahko storiš tako, da narediš globok vdih skozi nos, zadržiš dih in nato izdihneš skozi usta. To ponovi nekajkrat in se res osredotoči samo na dihanje. Po tem bi se moralo tvoje telo vsaj malenkost bolj umiriti in se boš lažje spoprijela z zadolžitvami npr. na delovnem mestu. Pri obvladovanju stresa in neprijetnih občutjih ti lahko pomagajo tudi sprehodi v naravi ali pisanje dnevnika. Prav tako obstaja tudi veliko služb, ki vključuje individualno delo, tako da lahko razmisliš, katera delovna mesta bi to bila in ne pozabi tudi na to, da je zelo dobro, da boš ob delu zadovoljna, tako da razmisli, kaj bi te res veselilo.

Upam, da sem ti z odgovorom vsaj malo pomagala, če pa imaš morda še kakšno vprašanje oz. bi mi še kaj sporočila, se lahko ponovno obrneš name. Le mirno in pogumno naprej!:)

Lepo bodi in vse dobro ti želim,

Nika Verbič, dipl. psihologinja (un)