Kako živeti

Pozdravljeni.

To šolsko leto sem imela kar veliko stisko. Nisem videla poti ven. Čas mi je polzep s prstov, težko sem sledila v šoli, ni mi uspevalo narediti vsega, kar bi v dnevu morala, in zato nisem našla časa za hobije. Celo leto sem bila popolnoma izolirana, med štitimi stenami koliko se je le dalo, kronično sem spala 4-5 h na dan zaradi smrčanja psa, nenaspanosti in počasnosti ter neefektivnosti pri opravilih. Komaj sem ostajala budna v šoli. Poleg tega sem imela težave z prenajedanjem, kjer sem se pri hrani počutila čisto brez kontrole, pojedla sem vse kar sem imela pred sabo, dokler nisem imela občutka, da bom počila. Bila sem bolana vsake 3-4 tedne.

V vsem tem sem se počutila ujeto. V zaporu. Vse zunaj mene je bilo izven kontrole, pa še v sebi sem izjemno strog kritik, nikoli sebi nisem dovolj...

V glavnem... Zdaj, ko se šolsko leto končuje, počasi prihajam k sebi. Ampak še enega takega leta ne bom prenesla. Sploh ne, če se vrnem k spopadanju z življenjem s hrano (prenajedanjem ali stradanjem).

Kaj naj storim? Kako naj tudi med šolo imam življenje?