Kako sem ji lahko v oporo?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Praviš, da imaš prijateljico, ki je v stiski. Ima tudi samomorilne misli. Poskušaš ji pomagati, vendar nisi prepričana, če to počneš prav. Zanima te, kaj lahko še narediš.

Iz tvojega sporočila razberem, da prijateljici resnično stojiš ob strani. Vedno si tam zanjo, če se želi pogovoriti, hkrati pa si pripravljena sprejeti njeno stisko in je pri tem ne obsojati – kar je za nekoga v težavah zelo pomembno! Odziv, ki si ga zapisala kot primer (slišim te, razumem te, prepoznavam tvoje občutke), je več kot odličen. Tako prijateljici pokažeš, da si resnično tam zanjo in da ji iskreno želiš pomagati. Kot prijateljica ji tako nudiš ogromno. Včasih se zgodi, da v želji nekomu pomagati, človeka zasujemo z nasveti, mu pripovedujemo o tem, kaj smo mi storili, ko smo se srečevali s podobno situacijo, v resnici pa pozabimo biti tam zanj v obliki, kot si jo predstavila ti - torej, da ga slišimo in razumemo. Zatorej te spodbujam, da prijateljici še naprej tako lepo stojiš ob strani. Prepričana sem, da si ji tako v veliko oporo, čeprav se ti ne zdi dovolj.

Težav, s katerimi se srečuje tvoja prijateljica, ne poznam, vendar si predstavljam, da jih ti ne moreš rešiti namesto nje, morda tudi sploh niso rešljive v tem trenutku. Zato je pomembno, da veš, da si ti 'le' njena prijateljica in da tvoja naloga ni reševanje njenih izzivov – pač pa je to, da ji stojiš ob strani. Če je punca v veliki stiski in se srečuje s samomorilnimi mislimi, ji definitivno svetujem strokovno pomoč. Včasih so ovire na naši poti prevelike, da bi jih premagali sami in takrat je zelo pomembno, da poiščemo pomoč strokovnjaka. Zelo mi je žal, da slišim, da družina ne podpira tovrstne akcije, a te kljub temu usmerjam na našo spletno stran. Skupaj s prijateljico preglejta možne vire pomoči. Videli bosta, da obstajajo tudi telefonske linije, kamor lahko pokličeta za pogovor s svetovalcem – morda dobra izbira, če je prijateljičina družina zelo nenaklonjena strokovni pomoči. Če pa je stiska res huda, se obrnita na dežurne službe, ki lahko pomagajo rešiti življenje. Prijateljici lahko predstaviš tudi možnost, da se obrne na našo spletno stran, kjer je možen zapis vprašanja svetovalcu. Možnost za pogovor nudi tudi šolska svetovalna služba – izkoristita njeno prisotnost. Morda se lahko najde tudi kakšna rešitev za pogovor s starši oz. prijateljičino družino.

Imam občutek, da tvoja prijateljica ve, da si ji na voljo, kar je zagotovo dejavnik, ki ji pomaga prebroditi stisko. Pomagaš ji lahko najti tiste male radosti v življenju, ki bodo prijateljico motivirale, da vztraja. To so že majhne radosti dneva, ki nam dajo občutek lepega, mirnega, varnega. Skupaj lahko načrtujeta tudi kakšno prijetno druženje, ki vama bo obema vlivalo upanje in veselje. V kolikor bo prijateljica izkazala resno namero za samomor, pa ti svetujem, da se obrneš na odraslo osebo, ki ji zaupaš. To je lahko nekdo iz šole, njena ali tvoja družina. Takrat ne nosi tega bremena sama.  

In na koncu še to. Praviš, da imaš samomorilne misli tudi sama. Spodbujam te, da napišeš še kaj več o tem. Z veseljem preberem še kaj več o tebi.

Vse dobro vama želim!  

Lea Prinčič, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Me veseli. Upam, da boš prijateljici še naprej lahko v oporo in da to zate ni preveliko breme.

Vidim, da je vajino prijateljstvo velika motivacija tudi zate. Lepo je vedeti, da imata druga drugo. Vseeno pa imam občutek, da si tudi ti sama v stiski. Si morda sama poskusila z iskanjem strokovne pomoči? Zelo bi bila vesela, če mi zaupaš še kaj več o sebi in svojih težavah.

Marsikateri izziv lahko premagamo, če le prosimo za pomoč. Življenje je lepo, vredno je premagati izzive ter ga polno živeti. Želim si, da bi to ponovno čutila tudi ti in seveda tvoja prijateljica. Zato mi prosim odpiši še kaj, z veseljem preberem še več.

Lea Prinčič, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Zelo me veseli, da si se še javila. Če povzamem tvoj zapis, praviš, da te šolsko delo nekoliko bremeni, obveznosti je veliko. Občutek imaš, da si na avtopilotu, da gre življenje kar mimo tebe. Zdi se ti, da tvoja družina ne bi podprla iskanja strokovne pomoči. 

Verjamem, da je obveznosti v šoli precej, a na število podanih nalog težko vplivaš. Je pa pod tvojim nadzorom to, kako si razporejaš šolske zahteve, čemu nameniš koliko časa ipd. Svetujem ti, da poskrbiš, da boš obveznosti kljukala čim bolj sproti, saj ti bo tako lažje. Pisanje obveznosti na listke je odlična ideja, saj ti nudi pregled nad tem, kaj te čaka, to pa ti omogoči, da svoj čas lažje razdeliš med različne naloge in da česa ne spregledaš. Spodbujam te, da s tem nadaljuješ, imam občutek, da ti ta način tudi pomaga pri izpolnjevanju obveznosti. Poskrbi tudi, da se ustrezno nagradiš za uspešno opravljene obveznosti. Po učenju si lahko npr. privoščiš sprostitev v obliki kopeli, sprehoda, branja knjige ali karkoli drugega, kar rada počneš. Tudi majhni trenutki namenjeni samemu sebi lahko pripomorejo k izboljšanju počutja in motivaciji za naprej. 

Praviš, da se počutiš, kot da si na avtopilotu. Morda si distancirana od vsega, kar se ti dogaja, počutiš se lahko nekoliko apatično. Obstaja tehnika, ki ti lahko pomaga pri zmanjševanju teh občutkov. Imenuje se čuječnost, po angleško mindfulness. Svetujem ti, da si prebereš kaj o tem. Bistvo je, da poskušaš občutiti sedanji trenutek takšen kot je. Biti tukaj in zdaj, opazovati svoje notranje dogajanje ter okolico. Vse to opazuješ in sprejemaš, brez vrednotenja, ali je nekaj dobro ali slabo. Če bi želela še kakšno dodatno usmeritev glede tehnike čuječnosti, mi lahko sporočiš, res pa ti toplo priporočam, da jo občasno izvajaš. 

Žal mi je, da v družini nimaš podpore, kot bi si jo morda želela. Spodbujam pa te, da razmisliš, ali imaš ob sebi morda kakšno drugo osebo, ki ji zaupaš in se nanjo lahko obrneš, če je kdaj res hudo. To je lahko tudi kakšna odrasla oseba iz šole npr. učitelj, svetovalna delavka. 

Drago dekle, vmes si se spraševala, ali je v redu, da napišeš še malo več o sebi - ne samo da je v redu, odlično je! Hvala ti, da si se zaupala. Z veseljem ti stojim ob strani, zato se ne boj obrniti name.

Lea Prinčič, mag. psihologije