Kako se spravit iz slabega stanja?

Ob vsaki epizodi mislim, da so drugi krivi za mojo slabo stanje. S partnerjem se imava pol časa neskončno in grozno rada, drugo polovico časa se "prebijava" skozi težke čase. Mene hitro ena stvar tako prizadane, da ne zmorem čustveno ostat nad vodo in postanem žalostna, obupana, zavestno mislim da mu zaupam, podzavestno me totalno podere, ga obtožujem. Ni mi prav npr da gre s svojo 25 letno hči in bivšo partnerko na kosilo. Potem povežem še druge prigode, ki pritrjujejo meni v prid, da se preveč sliši z drugim sinom (30 letnim), sta vsak dan vsaj enkrat na vezi po telefonu in me moti. 

Imam pa mogoče malce težjo preteklost. Pri 4 letih sem izgubila očeta (v družini je blo 10 otrok, jaz sem deveta), na hitro sem se poročila, želela otroke in po treh otrocih tudi ločila. Zdajšnji partner mi je prikrival, da je še vedno v vezi (meni je govoril da sta že razseljena), tudi ni želel da se pri njemu kaj dobivava. Pa sem kar nekak naivno prenašala. Potem je kupil hišo (za naju) in se odselil, meni naknadno nekaj stvari razkril. Pa sem mu oprostila in živiva skupaj v hiši. Res ne vem več kaj je prav in kaj ne, po eni strani je lepo da ima lepe stike z vsemi, po drugi me očitno razjeda a je še ok, ali bi moral imet manj stikov. Trenutno se to (moja konstantna žalost, jeza, mislim da nisem vredna, da me ne jemlje zadosti resno..., očitno sem ljubosumna, čeprav zavestno vem da me ima rad, trenutno bi šla za en mesec v osamo, samo ne vem če bi to pomagalo, razmišljam že o kakšnih tabletah, zdravljenju...ker partner ima pa verjetno posledično konstantni kašelj, visok pritisk.) Res sem obupana nad seboj.