kako se spopasti z slabo samopodobo

Odgovor svetovalke:

Draga Jana.

Razmišljam, kje sploh začeti. Morda z virtualnim objemom. Žal mi je, da se počutiš, kot pišeš.

Verjamem ti. Verjamem, da se počutiš nezaželeno, ker te nihče ni povabil. Morda se počutiš na nek način zavrnjeno, čeprav te ni nihče neposredno zavrnil. Ta občutek zelo boli, možgani ga zaznajo podobno kot fizično bolečino. 

Se pa sprašujem, zakaj se sploh sovražiš. Zakaj o sebi razmišljaš tako kruto? Kaj tako groznega si komu storila, da bi si to zaslužila? Če prebereš svoje besede za sabo in si predstavljaš, da to nekdo drug reče nekomu, kako bi odreagirala? Prepričana sem, da bi se ti zdelo nedopustno. 

V zadnjih časih ogromno govorimo o bullyingu. Mislim pa, da ob tem spregledujemo še eno obliko iste vrste nasilja: bullyinga nad samim seboj. Ker si o sebi napisala bolj malo, zgolj sklepam, a verjetno se tako s seboj pogovarjaš že zelo dolgo. Morda v tvoji bližini obstaja nekdo (ali je obstajal), ki ti je to sporočal toliko časa, dokler nisi začela tega verjeti. Če ne dobesedno, pa v med vrsticami. Ampak veš kaj? To delajo ljudje, ki niso gotovi sami vase. Edini način, da preživijo, je, da z negotovostjo vase zastrupijo še koga drugega. Po navadi koga, ki se pred tem ne more braniti. Otroka. 

Naloga, ki je pred tabo, ni lahka, je pa zagotovo lažja kot živeti v samosovraštvu še naprej. Predvsem prinaša mnogo boljše počutje in samopodobo. In sicer: TAKOJ začni s popravljanjem samogovora. Resno. Tudi če si ne boš takoj verjela, vadi dalje - prepričanje se spremeni samo z vztrajanjem. Tudi zasovražila se nisi čez noč, ampak se je nabiralo po kapljicah ...

Lahko si pomagaš s konkretnim motiviranjem: Vsakič, ko si boš rekla kaj žaljivega, se ustavi, reci STOP! in si na varčevalni račun nakaži 5 evrov (na primer). Ko se bo nabralo dovolj, si lahko kupiš kaj lepega. Namesto žaljivk v glavi začni trenirati drugačen samogovor. Tak, ki je mnogo bolj realen: "Nisem nič slabša kot drugi!" "Vsak je v čem podpovprečen, v čem povprečen, v čem pa nadpovprečen - ni važno, dokler se trudim!" "Zaslužim si enake dobrine kot ostali!" "Vredna sem sprejetosti in pozornosti!"

Nova prepričanja je treba dobesedno trenirati kot mišice. Potem pa se zgodi "magija": začnemo se počutiti drugače in ko se začnemo počutiti drugače, se začnemo drugače tudi vesti. Ko se drugače vedemo, nas tudi drugi začenjo doživljati drugače - in ko nas drugi drugače doživljajo, se začenjo do nas drugače vesti. Kaj misliš, kdo je bolj zanimiv in na sploh bolj privlačen - tisti, ki se sovraži, ali tisti, ki se ima rad oz. se sprejema takega, kot je?

Še nekaj: si kdaj pomislila, da morda tega fanta skrbi enako? Tudi on očitno ni bil povabljen in se morda sprašuje, kot ti: Le kaj si bo Jana mislila o meni?! ;)

Življenje je kratko, mladost še bolj - poskusi to, česar (verjetno) še nisi: odloči se, da se boš zelo zabavala, tako na plesnih vajah kot na samem maturanskem plesu in da te pri tem ne bo ustavilo nič - ne soplesalec, ne obseg telesa, ne kaj tretjega!

In ko enkrat sprejmeš odločitev, greš samo še za nosom. :)

Bom vesela, če poročaš, kako gre četvorka. ;)

Še en objem,

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja