Kako se spopasti s strahovi?

Odgovor svetovalke:

Dragi Berto,

hvala ti za iskreno, odkrito vprašanje. Mislim, da se v njem lahko najde večina tvojih vrstnikov, zato je še toliko bolj dragoceno. Upam, da bo tebi (in tvojim vrstnikom :)), vsaj malo pomagalo tudi moje razmišljanje.  

Razmišljam pa takole. Mladostništvo je naporno razvojno obdobje tudi zato, ker v tem času posameznik opravi razvojno nalogo indivualizacije, to pomeni, da se oblikuje v samostojno osebo, ki ve, v čem je dobra, kaj si želi v življenju, kakšne so njene vrednote ipd. Da se lahko oddvoji od ostalih, če lahko tako rečem, pa mora opraviti kar precej 'preverjanja' svojih idej o svetu, o drugih in o sebi - o sebi pa seveda spet razmišlja glede na ostale, primerja se z njimi, svoje telesen značilnosti, vedenja, dosežke itd. Da je naloga toliko težja, se telesno mladostniki hitro in očitno spreminjate: rastejo vam okončine, obrazne poteze postanejo bolj izrazite, mozolji so povsod, nekateri imate tudi kakšne manj tipične lastnosti, kot so na primer tvoji ginger lasje, ki so, po mojem mnenju, čudovita redkost :).  

Verjetno že tuhtaš, kam merim. Hja, ko se skupina ljudi primerja med sabo, najprej izstopijo tisti, ki so tako ali drugače - drugačni. Pri mladostnikih lahko drugačnost pomeni vsaka malenkost, ki malce izstopa, recimo to, da je nekdo velik 2 metra, ima rdeče lase, govori drug materni jezik, ima afro kodre itd. Ti zaradi svoje vizualne podobe doživljaš stisko, ker čutiš, da si glede na večino vrstnikov drugačen. Zanima te, kako lahko premagaš to stisko oziroma svoj strah, da te bodo zaradi tega vrstniki zavračali. Prosim, verjemi mi, kar bom napisala sedaj: ljudje (tudi mladi, ki so posebna skupina ljudi, v dobrem smislu ;) ) se pozitivno odzivajo na vedenje posameznika in ko jim pokažemo, da smo samozavestni, odločni, samostojni, naš videz nima več takšne vloge, da bi zaradi tega ne želeli biti naši prijatelji ali pa vsaj z nami imeli dostojnega odnosa. Drugače povedano, pomaga, če se v odnosih z vrstniki poskusiš vesti samozavestno, pa čeprav si negotovo - ob tem ti lahko pomaga zavedanje, da so prav vsi tvoji vrstniki negotovi, le na različne načine to negotovost izkazujejo. Pa da ne bo pomote: s samozavestnim vedenjem nimam v mislih nerealnega hvalisanjanja, poveličevanja sebe in svojih dosežkov in podobno. To ni realno in ni pozitivno, je prej znak nizke samozavesti. V mislim imam vedenje, pri katerem si upaš izraziti svoje mnenje, čeprav morda ni ravno takšno, kot ga ima večina; si ne dovoliš, da te drugi zasmehujejo in to, če je potrebno, jasno poveš; postaviš meje drugim, torej, jim daješ jasna, a spoštljiva sporočila, do kam lahko gredo; ostaneš zvest sebi, če poenostavim ;).  

Ni lahko biti mladostnik, a ima tudi svoje prednosti, ena od njih je veliko možnosti za širjenje mreže znanstev in prijateljstev. Dober si v šahu, tam si lahko krepiš samopodobo in uriš spretnosti komunikacije, ki jih boš lahko uporabil kasneje v drugih okoljih. Če bo vendarle prišlo do kakšnih vedenj s strani sošolcev, ki so neprimerna, pa ne omahuj in se obrni na razrednika, svetovalnega delavca, zaupanja vrednega učitelja - vsakršna oblika nasilnega vedenja, tudi če je to 'le' grda beseda, ne sodi v medosebne odnose in se je treba nanjo odzvati. Če boš presodil, da sam ne zmoreš, stopi do teh ljudi. Nasilja med mladimi je žal veliko, a če se nanj odzivamo, pa lahko na tem področju tudi kaj spremenimo.

  Želim ti vendarle lepe srednješolske dni, mesece, leta. Če ti lahko še kako pomagam razmišljati, pa se le oglasi. 

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja