kako se počutiti bolje

Odgovor svetovalke:

Draga mladenka,

Žal nisi napisala zaradi česa te obhajajo samomorilne misli. Zato bo moj odgovor zelo splošen.

Najprej naj te potolažim, da se veliko ljudi v življenju sreča s samomorilnimi misli. Še posebej takrat, ko ne vidijo izhoda iz težke situacije. Prav tako pa večina ugotovi, da nima smisla obupati in začnejo iskati rešitve, ki jih tudi najdejo.

Življenje je najlepše in najdragocenejše darilo, ki smo ga prejeli. Zasluži si, da tako z njim tudi ravnamo: skrbimo za svoje zdravje, potrudimo se, da bomo polepšali življenje sebi in drugim, delajmo tako, da bomo zvečer dejali: "Dan je bil lep. S svojimi dejanji sem ga polepšal tudi drugim."

Veš nihče ni rekel, da je življenje lahko, je pa zagotovo lepo. Res pa je, da se moramo za tisto lepo truditi. Vsak dan posebej. Naučimo se uživati v lepotah narave, sončnih vzhodih, tihemu škrabljanju dežja, nežnemu plesu snežink, hvaležnemu pogledu našega kužka, nasmehu ljudi, ki jih imamo radi in smo jim mi  ta nasmeh pričarali na obraz.

Draga mladenka, potrudi se in začni iskati tisto,kar je lepo, tisto kar je dobro in vedi, da stvari, ki jih imamo za samoumevne, to niso. 

Ko nas pograbijo črne misli, se vprašajmo: ali vidimo, slišimo, hodimo, živimo v miru, ali smo lačni, ali smo na mrzlem, ali smo res popolnoma sami? Ko si boš odgovorila na ta vprašanja, boš ugotovila, da res ni razlogov za samomorile misli.

In vedi. Samomor je nekaj dokončnega, ne zgolj za tistega, ki ga ni več med živimi, ampak tudi za tiste, ki ostanejo......to dejanje jih za vedno zaznamuje in ne morejo biti srečni, kot bi bili, če tega ne bi bilo.

Skušaj vsak dan osrečiti vsaj enega človeka. Seveda tudi sebe. 

Želim, da bi čimprej odkrila lepote življenja in v njih uživala.

Prav prisrčen pozdrav in vse dobro.

mag. Maja Krajnc, univ. dipl. sociologinja in politologinja

Odgovor svetovalke:

Draga mladenka,

tvoje in tebi podobna pisma mladostnikov, me vedno znova pripeljejo do vprašanja, kje smo kot družba naredili osnovno napako, napako, ki se odraža v vprašanju: Kaj lahko jaz naredim za življenje? Za svoje in za življenja drugih. Zdaj je fokus usmerjen le na posameznika, na njegovo ugodje, žal predvsem materialno, za ostale pa nam je vseeno.

Vsak je na svet poslan z določeno nalogo, ker je vsak izmed nas individualno, edinstveno in enkratno bitje. Primerjava z drugimi je nesmiselna. Primerjajmo se sami s seboj. Kolikor smo danes boljši, kot smo bili včeraj? Kaj smo danes naredili dobrega in lepega za drugega? Bodisi, da so to naši domači, prijatelji sošolci, živali? In ko bomo na ta vprašanja lahko odgovorili pozitivno, bodo misli na smrt izzvenele.

Toplo ti priporočam knjigo Elisabeth Lukas "Izviri, ki napajajo  življenje s smislom"

Nekaj o knjigi: " Kje lahko zajemmo moč? Sedem izvirov, iz katerih lahko v današnjem svetu, polnem nemira, ki od nas pogosto zahteva več, kot zmoremo, zajemamo duševno moč. Avtorica nam na kratkočasen, vendar znanstveno utemeljen način kaže pot do polnejšega življenja, da se spravimo s svojim življenjem in da spoznamo svoje zmožnosti, ki se jih doslej nismo zavedali. Vrsta primerov iz njene prakse nam jasno kaže: v vsakem življenju lahko ne glede na okoliščine odkrijemo smisel. "

Torej, preberi si to knjigo in misli na samomor bodo izginile. In za božjo voljo, nehaj se obremenjevati s tem, kaj mislijo drugi. Ti si tista, ki mora s seboj živeti 24 ur na dan.

Res ti želim, da ti bo ta knjiga osmislila življenje in te pripeljala na pot veselja.

Prisrčno te  pozdravljam in želim vse dobro.

mag. Maja Krajnc, univ. dipl. sociologinja in politologinja