kako pomagati

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Hvala za to sporočilo. Hvala, da si se odprla. Veš, težko je živeti z mislijo, da moramo vsem pomagati. Jaz menim, da je ključno najprej pomagati sebi ter s tem biti vzor drugim in primer neke dobre prakse, da se da.

Zato bi najprej začela pri tebi. Težko mi je bilo, ko se brala tvojo zgodbo. Žal mi je, da si izgubila podporo staršev in zaupanje vanje. Res je, da so v tvojem razvojnem obdobju vrstniki oziroma prijatelji na videz najpomembnejši, a še bolj je pomembno to, da imaš ob sebi starše, na katere se lahko obrneš ter dobiš njihovo brezpogojno ljubezen. Super je, da imaš podporo starejših bratov, to je tvoja zelo pomembna varovalka. In čestitam ti za moč, da si se obrnila na strokovno pomoč. Upam, da boš zmogla premostiti težave s samopoškodovanjem. Se mi zdi, da je v življenju ključno to, da se začnemo ukvarjati sami s seboj, da postanemo zavestni in budni opazovalci svojih dejanj, reakcij, odločitev, misli in čustev. Čeprav je tvoja izkušnja težka, si lahko ponosna nase, saj si začela delati na sebi. Sebe moraš dodobra spoznati, da veš, kaj si želiš v zunanjem svetu. Od sebe si zaslužiš toliko pozornosti, da je ne boš rabila več od okolice. Zato čimoblj raziskuj, kaj je tisto, kar ti je všeč in kaj rada počneš, ter porktbi, da bo teh trenutkov čimveč. Seveda naj bodo to stvari, ki so zate zdrave in koristne, da boš živela dolgo in zdravo življenje ob neskončnem raziskovanju svojega notranjega in zunanjega sveta.

Zdaj pa k prijateljici. Kot sem že v začetku rekla, ne moreš pomagati vsem. K temu dodajam, da ne moreš nikakor pomagati nekomu, ki te pomoči ne sprejme oziroma zanjo ne prosi. Ampak glede na to, da je tvoja prijateljica mladostnica, ni povsem njena odgovornost, da si pomaga sama sebi, kakor ve in zna. Glede na to, da gre za resne samoogrožujoče dejavnike, bi te pri tem spodbudila, da prosiš za pomoč nekoga odraslega, vrednega zaupanja. Nekoga, ki veš, da mu je mar in lahko glede tega kaj naredi. To so lahko njeni starši, starejši brat, morda ti pristopiš do njene šole in njene svetovalne delavke. Verjamem, da se ti zdaj poraja v mislih, ali gre pri tem za izdajo zaupanja. Ampak v trenutku, ko gre morda celo za reševanje življenja, je vrednota zaupanja zanemarljiva. Svetujem ti, da ji poveš glede resnosti njenih težav in tvojih skrbi ter da se ti zdi na tej točki neizbežno, da vključi oziroma sprejme pomoč odraslega. Morda so to besede, ki jih mora slišati in bo pristala na to, da skupaj poiščeta pomoč. To, da ima tvoja prijateljica tako dobro prijateljico, kot si ti, je neprecenljivo.  

Upam, da sem vsaj malo lahko pripomogla k temu, da bo tvoje življenje in življenje prijateljice lahkotnejše.

Mojca Lapi, mag. prof. pedagogike