Kako odrasti?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Praviš, da si že dobrih 5 mesecev v zvezi s fantom in da se dobro ujameta, vendar da se ti zdi, da še nisi dovolj čustveno zrela. Tudi na splošno se ti zdi, da še nisi psihično tako odrasla kot bi se po tvojem mnenju za srednjo šolo to pričakovalo. Težko ti odgovorim na vprašanje kako lahko poizkusiš čustveno odrasti, saj ne vem točno, kaj s tem misliš. V kakšnem smislu misliš, da še nisi tako odrasla kot bi se to za srednjo šolo pričakovalo? Zakaj se ti zdi, da še nisi dovolj zrela za resno zvezo? Kakšna misliš, da bi morala biti? Kako misliš, da bi se naj ta čustvena zrelost kazala? Kakšna raven odraslosti misliš, da je pričakovana za srednjo šolo? Kako bi pri sebi prepoznala, da si tako zrela kot se pričakuje za srednjo šolo?

Vabim te, da se ponovno oglasiš in mi pomagaš bolje razumeti svojo dilemo.

Vse dobro,

Katarina Maučec, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Praviš, da si bolj mila, stvari hočeš za sebe, pri določenih stvareh nočeš popustiti in svoj humor opisuješ kot otroški. Vsaka oseba odrašča na svoj način. Vsak ima svoj smisel za humor, ki bo nekomu všeč, drugemu pa ne in to je čisto okej. Prav tako je normalno, da ljudje pri določenih stvareh ne želimo popustiti. To zgolj odraža, da nam je tista stvar pomembna. Je pa včasih pomembno, da se vprašaš ali ti je pomembneje, da vztrajaš pri svojem in da se morda začneš z drugo osebo prepirati, ker nočeš popustiti ali pa ti je pomembneje ohraniti dobre odnose. Včasih je potrebno sprejeti kompromis ali pa se strinjati, da se ne strinjata. Velikokrat je lahko res več stvari hkrati. Recimo zelo enostaven primer. Pri isti temperaturi je lahko nekomu mrzlo, drugemu pa prijetno. To ne pomeni, da ima kdorkoli narobe. Osebi pač doživljata temperaturo na različne načine. Enako je tudi pri vseh ostalih stvareh.

Praviš, da želiš stvari zase. Vsak želi kakšne stvari imeti zase, spet druge pa je pripravljen deliti. Ne poznam konkretnega primera, kaj ti želiš zase. Se mi pa vseeno zdi pomembno, da se vprašaš, zakaj neko stvar želiš zase in kaj bi se zgodilo, če bi jo delila z drugimi. Tudi mil karakter je čisto okej. Ljudje smo si različni, nekateri so bolj energični, polni energije, spet drugi pa so tihi in neradi stopajo v osredje. Noben karakter ni bolj ali manj primeren za srednjo šolo.

Ne obremenjuj se s tem, kakšna misliš, da bi morala biti, ko si v resni zvezi ali na prehodu v srednjo šolo. Vsak posameznik odrašča v svojem tempu, nekateri odrasejo prej, spet drugi kasneje. Z nobenim tempom pa ni nič narobe.

Vse dobro!

Katarina Maučec, mag. psihologije