Kako njati rešitev?

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljen.

Hvala, da si se obrnil na nas in nam zaupal svojo zgodbo. Žal mi je, da si tako zgodaj doživel takšno odsotnost oz. odhod očeta in potem še smrt babice.

Bi pa te na začetku rada pohvalila, ker imaš tako globok uvid v svojo situacijo in razumevanje tako svojih kot maminih čustev v smislu veliko prezgodnjega in neprimernega prevzemanja vloge očeta, kar je zaznamovalo tvoje odraščanje, odnose z drugimi in odnos do samega sebe.

Situacijo in družinsko dinamiko, ki jo opisuješ, pogosto doživijo otroci, ki jim prezgodaj umre eden izmed staršev, potem pa drugi nanje projicira svoje potrebe in želje. Ta drugi starš vmes nehote pozabi, da otrok ni nadomestek partnerja in da je otrok v končni fazi otrok ter da je starš dolžan skrbeti za njegove (in svoje) potrebe, ne pa obratno. Kot pravilno ugotavljaš, v takšni situaciji otrokove želje in potrebe niso zadovoljene, otrok izgubi sam sebe in stik s tem, kaj si pravzaprav želi in kako si naj to sam zadovolji, če mu nihče drug ne pomaga pri tem. Tako je potem fokus usmerjen v dinamiko družine, namesto v otroštvo, igranje, šport, hobije, spoznavanje prijateljev, učenje pristopanja k nasprotnemu spolu in podobno. Zato te popolnoma razumem, ko navajaš, da je vse to zelo vplivalo nate in te na nek način oropalo tega, kar si ti najbolj potreboval. Ker tega nisi dobil, si sedaj na nek način prikrajšan za vse tisto, kar nisi imel, pa bi lahko. Verjetno se počutiš, kot da sta te na neki točki oba starša pustila na cedilu – oče je odšel, mama pa ti ni znala biti mama, ampak je v tebi iskala nekaj, kar ji ti nikoli ne bi mogel dati. To vse je v tebi pustilo bolečino in veliko stisk.

Super se mi zdi, da si nekaj moči le dobil in da se sedaj lahko odločaš o več stvareh, vseeno pa bi te spodbudila, da morda poiščeš pomoč pri psihologu in začneš predelovati zgoraj omenjene stiske. Na ta način bi lahko spregovoril o vsem, kar si tiščal v sebi in začel zdraviti tiste dele sebe, ki so ranjeni in neizpolnjeni, ki pogrešajo figuro očeta ali pa očeta samega. Tako bi se lahko naučil, kako na drugačne načine zapolniti njegovo odsotnost. S pogovorom o tem bi se razbremenil in lažje nosil težo, ki te muči in lažje razumel, kaj se dogaja, zakaj in kako živeti s tem. Kaj praviš, bi te to zanimalo? Če ja, ti spodaj navajam vire pomoči, ki jih pri tem lahko uporabiš.

Obiščeš lahko Centre za duševno zdravje odraslih – obstajajo na večih lokacijah po Sloveniji, klikni na spodnji link, da vidiš, če je katera blizu tebe, pol pa jih lahko pokličeš in se naročiš. Za to ne rabiš napotnice, obiski so brezplačni: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/odrasli/#seznam

Na voljo pa so še brezplačne svetovalnice Centra za psihološko svetovanje Posvet - jih je več po Sloveniji, tudi tukaj ne rabiš napotnice, poglej pa na njihovi spletni strani, katera ti je najbližje: www.posvet.org

Upam, da boš našel fajn psihologa ali svetovalca in tako začel iskati odgovore na vsa svoja vprašanja. Čeprav pot vsaj na začetku ne bo lahka, boš z večjim razumevanjem in predelovanjem svojih stisk lahko počasi pozdravil tisto, kar te najbolj muči.

Želim ti vse dobro, pa srečno!

Marjetka Gojkošek, mag. psihologije