Kako naprej

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

Hvala ti za pismo, v katerem iskreno pišeš o svojem doživljanju študija. Zahvaljujem se ti zato, ker verjamem, da bo ob njegovem branju kakšen študent malce lažje zadihal, ko bo videl, da ni osamljen v svoji stiski – skoraj vsako leto, nekaj mesecev po začetku študija, se k meni oglasi kakšen bivši dijak, ki ugotavlja podobno, kot ugotavljaš ti: da so bila njegova pričakovanja študija zgrešena, da se je slepil glede študija, ki ga je izbral, da morda ni dovolj premislil, kateri študij bi bil pravi zanj … Pogosto bruci rečejo tudi, da se jim zdi študij prezahteven. Potem pa so še študenti, ki ob velikem vložku zmorejo, a ugotovijo, da jim je cena, ki jo za to plačujejo (pomanjkanje prostega časa, nezmožnost početja česar koli drugega ob študiju, nezmožnost opravljanja sočasnega študentskega dela itd.) previsoka.

Odvisno od tega, kaj zaznavajo, jim svetujem. Če se jim zdi študij prezahteven, a si poklica, ki ga prinaša, zelo želijo, jim svetujem, naj ne vržejo kar takoj puške v koruzo, ampak naj sedaj, ko že študirajo, vztrajajo do izpitov in bodo videli, kako jim bo šlo. Dejstvo namreč je, da je študij drugačne vrste delo kot učenje v srednji šoli: študent mora biti samostojnejši, snov pa je večinoma le z določenega področja in gre v globine in širine … Tisti, ki so izbrali pravo smer študija, sedaj (kljub velikemu delu, ki ga študij zahteva) lahko uživajo v raziskovanju področja, ki jim je blizu. Tisti, ki so, glede na svoje interese in potenciale, smer zgrešili, pa vse bolj ugotavljajo, da niso na pravem mestu. Slednjem svetujem, da dodobra raziščejo študijske možnosti in svoje interese in ponovno oddajo prijavo za vpis v prvi letnik naslednje leto; eno možnost (redne) menjave študija imate vsi, potem pa lahko študij zamenjate (brez napredovanja) le še z vpisom na izredni študij, a to gotovo že veš. Mislim, da bi bilo v tvojem primeru najbolje, da se dogovoriš za termin v Kariernem centru univerze, ki ji pripadaš. Lahko se dogovoriš tudi za pogovor s svetovalcem v Kariernem središču najbližjega Zavoda za zaposlovanje. Sama doma pa lahko rešiš vprašalnike, ki jih najdeš na www.mojaizbira.si, www.kariera-mladi.si, esvetovanje.ess.gov.si , verjetno bi se lahko obrnila tudi na svetovalnega delavca na svoji gimnaziji (ne skrbi, ne vračate se tako redko, kot se ti morda zdi, kot sem dejala, pride k meni vsaj en bivši dijak na leto, da se pogovori o ustreznosti spremembe študija ;) ).

Dejala pa bi ti še nekaj. Za večino brucev je začetek študija težak. Sploh prvi letnik je zahteven, saj ima večina študijev v njem tudi nekaj temeljnih predmetov, ki stopnjujejo znanje, zahtevano v srednji šoli. Nato z vsakim naslednjim letnikom pride več strokovnih predmetov in če so pravi zate, postane lažje, poleg tega sčasoma osvojiš način učenja na faksu, dobiš izkušnje z izpiti, na določenih področjih spustiš svoja pričakovanja in se zadovoljiš tudi z 'opravljeno' …

Če povzamem, pomembno se mi zdi, da raziščeš, ali bi bilo zate res dobro zmenjati študij, ker si imela o medicini napačne predstave in bi ti kakšna druga smer bolj ustrezala (pomagaj si z omenjenimi povezavami ter pogovorom z ljudmi, ki te dobro poznajo). Pomemben je tudi pogovor s samo sabo, da se morda ne slepiš zaradi strahu pred neuspehom in bi si v resnici z 'begom' s študija prihranila razočaranje (sebe in drugih). Razmisli pa tudi o tem, koliko ti pomenijo druge aktivnosti, za katere praviš, da jih sedaj pogrešaš – si se jim pripravljena zavoljo zahtevanega študija, kar medicina je, za nekaj časa odpovedati, ali so ti vendarle pomembnejše in bi bila zanje pripravljena opravljati kakšno drugo delo, do katerega boš prišla z manj truda?

Za konec pa še to: stiske, ki jo doživljaš, ni lahko nositi in bilo bi dobro, da jo deliš z nekom, ki te bo znal slišati. Lahko si poiščeš nekoga v svoji okolici, ki mu zaupaš in je empatičen, ali pa se obrneš po pomoč k psihologom – v Ljubljani in Mariboru imajo dobro delujočo Svetovalnico Centra za pomoč mladim, ki je namenjena prav temu. Menjava študija je pogosta in zaradi tega nisi slaba ali nesposobna. Pomembno je, da ugotoviš, kaj je res zate in nato narediš, kar je potrebno, da greš po tej poti. Morda rabiš le nekaj podpore in spodbude, morda pa spremembo smeri - a na koncu se bo vse uredilo tako, da bo ok.

Želim ti dobre odločitve in razmisleke, če ti lahko še kako pomagam, pa se le oglasi.  

Prijazen pozdrav

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja