Kako najdem globino?

Zdravo,

jaz bi se vam najprej rada zahvalila, ker ste mi že večkrat pomagali, čeprav sem bila pod drugim imenom.

Torej, imam manjši problemček, ki se vleče že dobri 2 leti. Vse se je začelo s prehodom na srednjo šolo. Izbirala sem jo po svoji presoji in nisem vedela kdo izmed prijateljev gre kam. Na prvi šolski dan sem bila uvrščena v razred, kjer sem skoraj vse poznala tako ali drugače. Majhen svet, pač. Pa tudi veliko mojih sošolk iz osnovne šole je v rezredu. 

Najbolj sem se družila z dvema puncama. Recimo jima Pika in Poka. Vse 3 smo se družile že od prvega razreda. Zaupale smo si vse, skupaj imele fantazije o prihodnosti, v glavnem, dojamete bistvo. Kmalu po pričetku prvega letnika, so moje ocene doživele prosti pad. Iz stalnih petic na dvojice, trojice, tam pa tam se pogojno najde kakšna petica. Pika in Poka sta videli moj padec in začeli graditi distanco. Zakaj? - Tudi mene zanima, ampak mi odgovor na to ne bo pomagal. Oni dve sta se večino prvega letnika držali zase, nato pa je tudi vsaka izmed njiju našla nove prijateljice.

In sem ostala tam, kjer ni muh. Ampak ne za dolgo. Našla sem skupino punc, ki jih nisem tako dobro poznala. Hitro smo se ujele. Tu sem prišla do prvega problemčka. Če prav razumem izraz "alfa", potem je ta skupina ena izmed "alfa skupin". Odnosi znotraj te skupine so zgolj površinski. Temeljijo na trendih iz socialnih omrežij (jaz jih nimam več), iz skupne zgodovine, (katere nisem bila del), in tako naprej. Kakorkoli se skupini prilagodim, ne bom ostala kdor sem. V razredu smo sedele vse na kupu. To je prišlo s svojo ceno: opozarjanje in grdi pogledi s strani profesorjev, grozni pogoji za sledenje ali sodelovanje pri pouku. Zato sem se presedla sama v sprednji del razreda. Zdaj imam mir. Na momente ga je preveč. Saj je super, ker lahko aktivno sledim pouku, ampak ni pa kul, ko se vsi med odmori smejijo, me nihče ne povabi zraven, ali pa se probam vključiti, ampak "ona tega ne bo razumela"- ja, dejansko mi točno to v obraz reče ena izmed teh punc vsakič, ko se pogovarjajo o spolnosti in podobnem. Ja, poante določenih stvari ne razumem kar ne pomeni, da ne želim biti del pogovora. Tudi temo sem že spreminjala in vedno dobila čudne poglede. Varno lahko rečem, da sem sama s svojimi mislimi. Zakaj se nihče noče pogovarjati o knjigah? O prihodnosti? O skrbeh? Zakaj nihče ne pozna globine? 

Če bi si lahko zaželela 1 stvar, bi to bila oseba z globino. Res, res ne bi bila zbirčna okoli osebnostnih ali telesnih lastnosti. Samo, da ima globino in razmišlja s svojo glavo, ne s pomočjo UI (čeprav jo tudi jaz uporabljam) ali družbenih omrežij. Rada bi se odprla, pokazala svojo norost, bila jaz, brez nošenja filtra. Izčrpana sem od stalnega pretvarjanja.

Pa še eno stvar pogrešam... Objemčki! Najboljši so tisti od otrok na poletnih taborih. Samo pritečejo do tebe, roke zvijejo okoli tvojega trupa, ti se pa ob tem topiš... Glava utihne, telo se sprosti.

Preden sem šla to pisat, sem naredila že nekaj korakov. Čeprav sem v svojem vsakdanu nevidna in sama, imam v šoli pogovore s šolsko psihologinjo. Tudi zunaj šole sem si našla svetovalko s katero bom kmalu pričela seanse. Vseeno pa odrasla oseba ni isto kot vrstnik. Ja, tudi na tem področju sem naredila nekaj, včlanila sem se kot prostovoljka v društvo, umislila sem si tudi trening nečesa, kar upam da se bo kmalu uresničilo (delam na tem). Ampak problem je, da ima že vsak nekoga! Vem tudi, da je srednja šola težko prehodno obdobje in da odnosi tu večinoma temeljijo na "hahaha" in ne na globini in da ta večinoma pride šele na fakulteti. Do fakultete pa je še takooooo dolgo! 

Moje kompleksno vprašanje se glasi:

Kako najti svojega, globokega človeka? Ne kje, ampak kako. 

Vesela bom vsakega odgovora, trika in priporočila.

P.S.: opazila sem, da je tako eno izmed mojih, kot tudi nekaj vprašanj mojih vrstnikov, z dni 12.2., 13.2., 14.2. in 15.2. ostalo neodgovorjenih. 

Lep pozdrav,

Samnekdo