Kako naj si pomagam?

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena,

Najprej hvala, ker si se obrnila na nas. Izguba ljubljene osebe je ena najtežjih stvari v življenju, in vsakdo si zasluži oporo pri premagovanju te stiske. Vesela sem, da imaš oporo bližnjih, ki ti gotovo pomagajo pri soočanju z izgubo. Vseeno pa nam drugi ne morejo odvzeti bolečine, ki jo čutimo ob izgubi. Žalovanje moramo žal prestati sami, to pa je pogosto dolgotrajen proces, ki lahko traja več let.

Pišeš, da si imela vedno velike sanje in ob sebi krog dobrih ljudi, vendar si po izgubi ljubljene osebe izgubila sama sebe. Videti je, da je bila izguba zate izjemno boleča, ti občutki pa še vedno vplivajo na tvoja razmerja, saj se od takrat naprej težko odpreš drugim. To je razumljivo, saj v sebi nosiš ogromno bolečine. S to bolečino se različni ljudje soočajo na različne načine - nekateri o svoji stiski govorijo in jo s tem skušajo olajšati, drugi pa se zaprejo vase in svojih občutkov ne želijo oz. ne zmorejo deliti z drugimi. V kolikor imaš občutek, da svoje stiske ne moreš z nikomer deliti, ti to verjetno otežuje, da bi izgubo prebolela in nadaljevala s svojim življenjem. 

Pri premagovanju stiske in vrnitvi v "normalno" življenje ti lahko poleg pogovora z drugimi pomaga tudi ukvarjanje z aktivnostmi, ki te veselijo in ob katerih se počutiš dobro v svoji koži. Lahko se lotiš tudi kakšnega novega hobija ali pa narediš kakšno pozitivno spremembo v svojem življenju, ki si jo že dalj časa želiš. Koristno je lahko tudi, če si postaviš kakšen pozitivni cilj za prihodnost, ki ga želiš doseči. Namen opisanih stvari je preusmerjanje pozornosti od preteklosti in svoje bolečine k prihodnosti, ki te čaka. Seveda pa to NE pomeni, da moraš svoje boleče občutke zanikati ali potlačiti. Če o njih ne zmoreš govoriti, ti svetujem, da jih nekam zapišeš ali jih izraziš na kak drug ustvarjalen način.

V kolikor ti nič od tega ne pomaga, da bi se ponovno našla, pa ti svetujem, da se pogovoriš s strokovnjakom - psihologom ali psihiatrom. Včasih namreč izguba ljubljene osebe lahko vodi tudi v razvoj duševne motnje, npr. depresije. Če pride do tega, je potrebna strokovna obravnava, da lahko oseba znova zaživi normalno življenje. 

Upam, da ti moj odgovor koristi. Če imaš še kakšno vprašanje ali te zanima več o tem, kam se lahko obrneš po pomoč, pa nam le še piši.

Želim ti vse dobro,

Anja Rakovec, mag. psihologije