Kako naj si pomagam

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

Moram te pohvaliti, ker si tako lepo opisala dogajanje in svoje doživljanje. Iz tvojih besed je razbrati določeno stisko, a hkrati tudi optimizem in zaupanje, da je lahko drugače. Kar ni mogoče spremeniti, pa se da vreči čez ramo in iti naprej :). Tovrstno zavedanje je pomembno za posameznikovo pozitivno vrednotenje sebe in nasploh za učinkovito delovanje v svetu.  

Sprašuješ, komu zaupati o svojem doživljanju sošolcev, da te bo ta oseba slišala, razumela in te morda znala malo usmeriti, da ti bo v tem smislu lažje. Mislim, da je zelo dober naslov svetovalni delavec v tvoji šoli. Tudi svetovalni delavci se med sabo razlikujemo (tudi sama opravljam to delo ;)), a zaupam v to, da imaš na šoli na tem delovnem mestu osebo, ki te bo slišala, te razumela in ti bo pripravljena nuditi oporo in pomoč. Zato le pogumno potrkaj na njena oz. njegova vrata. Če bi se zgodilo, da tam ne boš slišana, pa je morda pravi naslov razrednik ali kakšen učitelj, s katerim imaš dober odnos. Tudi tukaj, na naši spletni strani, najdeš možnost klepeta s svetovalcem, če na šoli ne bo pravega 'ušesa' zate.  

Še beseda glede sošolcev in odnosov v razredu. Dejstvo je, da je vsak razred razred zase. Eni so povezani, drugi sploh ne, v enih je ogromno konfliktov, pričkanj, podtikanj, žal tudi pravega medvrstniškega nasilja. Spet drugje se učenci povežejo v majhne skupinice in se med sabo pustijo pri miru. Kakor koli že, pa vse tovrstne skupine na tak ali drugačen način delujejo, ker so njihovi člani primorani sobivati vsaj pol dneva vsak dan, v istem prostoru, pri istih dejavnostih. Kadar je kakšen član velikokrat odsoten, kar ti verjetno si, zamudi precej možnosti povezovanja, mreženja, izmenjave izkušenj itd. Takrat se neredko zgodi, da skupina tega posameznika začne izključevati ali pa se vsaj sam tako počuti. Da se tako počuti, je razumljivo, saj v resnici zamuja veliko skupnih trenutkov v razredu, veliko informacij ne sliši, vedno je nekako 'v zaostanku' z dogajanjem v razredu. Tako se je zgodilo tudi v primeru secret santa, ki si ga opisala. Hočem reči, da je del tvojih občutkov posledica dejstva, da si v šoli pogosto odsotna. In tukaj ne moreš pričakovati, da se bo tvojim odsotnostim prilagajala vsa skupina. Poleg tega se verjetno več in tudi bolj intenzivno družiš s prijatelji na treningih, s katerim imaš poleg tega tudi več skupnega kot z večino sošolcev - druži vas šport, tekmovanja, podobne vrednote in cilji ...   Zdi se mi prav, da ti ni popolnoma vseeno za sošolce in stike z njimi, da si želiš, da bi tudi med njimi imela ljudi, s katerimi se dobro počutiš. Vendarle je to zate prav tako pomembna skupina kot skupina na smučanju. Poskusi se pogovoriti s svetovalnim delavcem ali učiteljem o tem, kako se počutiš, hkrati pa - bo razumevanju tega, kar sem napisala zgoraj o tem, da zamujaš del razrednega dogajanja - ohranjaj komunikacijo s sošolci, s katerimi lahko najdeš stik. Če te prijateljica v razredu zavrne (ali imaš vsaj občutek, da je tako), jo odkrito vprašaj, kaj je razlog za to - po možnosti v živo, ne preko snapa ;). Tudi če odgovora ne boš dobila, si vsaj poskusila.  

Želim ti uspešen zaključek osnovne šole in nato prav tako uspešen začetek v novem okolju, ko boš imela priložnost začeti znova.  

Prijazen pozdrav

Nives Laul, univ. dipl. psihologinja