Kako naj povem

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

če te razumem pravilno, si pri sebi prepoznala nekatere znake depresije, med drugim so prisotne tudi samomorilne misli in celo poskus samomora. Slišati je, kot da doživljaš precejšnjo stisko, ki bi jo bilo zagotovo smiselno nagovoriti.

Sama si opazila, da potrebuješ pomoč in si jo pričela pravzaprav tudi aktivno iskati, kar se mi zdi vredno pohvale. Kot razumem pa trenutno ne veš točno, kako se zaupati svojim staršem. Praviš, da ti z njimi ni prijetno govoriti o tem, kar lahko razumem, saj je o stiskah, ki jih opisuješ, ponavadi nasploh težko govoriti, ne glede na to, kdo je naš sogovornik. Vseeno pa si zapisala, da bi lahko govorila s šolsko socialno delavko. To se mi zdi dober vir podpore, na katerega se lahko obrneš. Konec koncev je šolska svetovalna služba tam prav s tem namenom, da pomaga učencem v stiski. Prav tako se lahko obrneš na razrednika/-čarko ali katerega izmed učiteljev/učiteljic ki mu/ji zaupaš. S starši se lahko nato pogovorite vsi skupaj. Tako boš imela ob sebi nekoga, ki mu zaupaš in te razume.

Verjamem, da trenutno izgleda, kot da ni nikjer nikogar, ki bi ti lahko priskočil na pomoč in da se boš tako počutila večno, pa vendar verjamem, da boš v šoli našla nekoga, ki ti bo stopil ob stran in te usmeril v pravo smer, ter ti pomagal narediti korake, ki se trenutno morda zdijo nemogoči.

Lepo te pozdravljam,

Amadeja Jurič, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

zelo me veseli, da si se ponovno oglasila!

Trenutno te torej zanima, kako sploh pristopiti do socialne delavke na šoli in kako ji zaupati svoje doživljanje.

Najprej se je dobro zavedati, da je namen svetovalne službe na šoli prav to, da te sprejmejo takšno kot si in ti pomagajo pri težavah, četudi so le »del odraščanja«, kot pravi tvoja mama. Ne glede na to, kako blage ali hude so težave, če te te zelo obremenjujejo, si seveda zaslužiš biti slišana in socialna delavka te bo zagotovo sprejela z oprtimi rokami.

Če ti je težko do socialne delavke pristopiti v živo, ji lahko za termin pišeš preko maila, pri čemer ji lahko že v mailu nakažeš, kaj te muči – včasih je lažje zapisati, kot izraziti v živo. Tako bo tudi ona pripravljena na vajino srečanje. Na samo srečanje se lahko pripraviš in si že vnaprej zapišeš točke, o čem bi si z njo želela govoriti, oziroma kaj bi ji želela zaupati. Tudi te svoje dvome in negotovosti glede tega, kako ji sploh zaupati stvari ji lahko čisto jasno izraziš.

Svetovalna delavka te bo v pogovoru znala usmerjati in pomiriti, zato je tvoja naloga trenutno res le to, da zbereš pogum in pristopiš. Kaj je sicer najhuje, kar se lahko zgodi, če pristopiš do nje? Kaj je najboljše, kar se lahko zgodi? Kaj je bolj verjetno, da se bo zgodilo?

Vsekakor je težko nekomu, če tudi je to svetovalni delavec, popolnoma zaupati kar takoj, zato je pomembno, da se ta odnos gradi postopoma. Verjamem, da te tudi vaša svetovalna delavka ne bo silila k pogovoru o temah, o katerih ti bo na začetku morda težko govoriti, zato je kakršenkoli strah odveč.

Verjamem, da zmoreš in da boš zbrala pogum. Vesela bom, če mi javiš, kako je šlo.

Lepo te pozdravljam,

Amadeja Jurič, mag. psihologije