KAKO NAJ ODREAGIRAM V STRESNIH SITUACIJAH?

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena,

opisuješ, da ob stresnih situacijah, ko imaš občutek, da ne zmoreš več ali pa ko se kdo znaša nad tabo, ne vidiš druge rešitve kot to, da se samopoškoduješ. Zavedaš se, da to ni najboljša rešitev za tvoje težave, vendar v tem trenutku ne zmoreš drugače. Odločila si se, da poiščeš strokovno pomoč, ki ti bo pomagala pri spoprijemanju s tvojimi stiskami.

Zelo mi je žal, da se tako počutiš. Lahko si samo predstavljam, kako hude morajo biti tvoje stiske, da se ti zdi, da je edina pot iz njih samopoškodovanje. Naj pa že na začetku poudarim, da se mi zdi izredno zrelo in pogumno, da si prepoznala, da tvoj trenutni način spoprijemanja s težavami ni najboljši zate in da si se odločila poiskati pomoč. Pravilno razmišljaš, da samopoškodovanje ni prava rešitev za tvojo duševno stisko. Velikokrat gre pri samopoškodovanju predvsem za preusmeritev čustvene bolečine v fizično, kar se lahko v danem trenutku zdi kot rešitev, vendar pa dolgoročno stiske ne razreši.

Na tej točki bi te povabila k razmisleku ali imaš koga, na koga se lahko obrneš – prijateljico, družinskega člana ali drugo osebo, ki ji zaupaš in bi ji lahko povedala, kako se počutiš. Imaš ob sebi koga, ki bi ga lahko v trenutku stiske, ko začutiš potrebo po samopoškodovanju, poklicala ali mu napisala sporočilo? Večkrat kot boš uspela prekiniti impulz po samopoškodovanju in se s stisko soočiti na drugačen način (na primer s pogovorom), manj močna in samoumevna bo sčasoma misel, da je samopoškodovanje edina rešitev.
V takšnih trenutkih lahko pomaga tudi, da poskusiš narediti kaj drugega, kar ti vsaj malo pomaga zdržati občutek najintenzivnejše stiske - na primer da greš na kratek sprehod, nekaj časa globoko in počasi dihaš, napišeš svoje misli ali občutke na papir, poslušaš glasbo, ki te pomiri, ali pa se zamotiš z neko dejavnostjo (risanje, tuširanje, pospravljanje sobe, gledanje serije). Nekaterim pomaga tudi, da v trenutku močne napetosti stisnejo ledeno kocko v roki. Namen teh dejavnosti ni, da bi rešile tvoj težave, temveč da ti pomagajo prebroditi najintenzivnejšo čustveno stisko, dokler se intenziteta teh občutkov vsaj malo ne zmanjša.

Poleg pogovora z osebo, ki ji zaupaš, bi ti rada navedla tudi nekaj drugih virov pomoči, na katere se lahko obrneš, ko je stiska prehuda. V šoli se lahko vedno obrneš na svetovalno službo, za katero verjamem, da ti lahko ponudi podporo. Obrneš se lahko tudi na svojega osebnega zdravnika ali pa pokličeš na naslednje telefonske številke:

TOM telefon (vsak dan od 12. do 20. ure)
Telefon: 116 111

Psihiatrična klinika Ljubljana – Klic v duševni stiski (vsako noč med 19. in 7. uro)
Telefon: (01) 520 99 00

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (24 ur na dan)
Telefon: 116 123

Za druge možne oblike pomoči te povabim, da obiščeš tudi spletno stran:
https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/

Na tej točki bi te rada še nekaj vprašala – ali se tvoja stiska kdaj stopnjuje do točke, da pri sebi opaziš tudi samomorilne misli?

Želim, da veš, da v svoji stiski nisi sama in da sem tukaj zate. Vesela bom, če mi ponovno pišeš.

Vse dobro ti želim,

Urška Otrin, mag. psihologije