Kako naj neham?(rezanje)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Anamarija!

Hvala, da si svoje vprašanje zapisala na našo svetovalnico. Praviš, da se samopoškoduješ. Razmišljala si, zakaj po tem posegaš in kaj ti rezanje pravzaprav prinese. Zdi se ti, da je to postala navada, ki se je ne moreš znebiti.

Draga punca, omenila si, da si ugotovila, da je to tvoj način, kako preprečiti samomor. Sprašujem se, ali kdaj pomisliš na to, da bi si vzela življenje in ali si kdaj več časa razmišljala o tem. Vsekakor ti svetujem, da si poiščeš strokovno pomoč, ki ti jo lahko nudi psihiater, psiholog ali psihoterapevt. V nadaljevanju ti predstavljam nekaj iztočnic, kamor se lahko obrneš po pomoč, v upanju, da se na to pozitivno odzoveš. V kolikor imaš samomorilne misli in se poslužuješ nekonstruktivnih strategij, kot je rezanje, ne bi bilo slabo, da si najdeš pomoč.

Pomoč lahko poiščeš v različnih Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov. V kolikor ti lokacijsko odgovarja, pomoč lahko poiščeš tudi v Svetovalnem centru za otroke in mladostnike. Poleg tega se lahko usmeriš tudi na zasebni sektor. Predlagam ti, da preveriš tudi opcije, zapisane na naši spletni strani (https://www.tosemjaz.net/poisci-pomoc/). Morda ti prav pride tudi kakšna krizna številka, če boš pomoč potrebovala v danem trenutku.

Sprašujem se, v kakšni stiski si, da posegaš po rezanju. Se ti morda dogaja kaj, kar v tebi povzroči veliko negativnih čustev? Si večinoma negativno razpoložena? Bi bila pripravljena o tem spregovoriti tukaj z mano? Vedno si dobrodošla, da napišeš karkoli že in poskušala ti bom pomagati.

Praviš, da se režeš, ko se dolgočasiš. Svetujem ti, da si pripraviš seznam aktivnosti, ki te zanimajo in ob katerih uživaš in bi se z njimi lahko zaposlila v primeru dolgčasa. To je lahko šport, sprehod v naravi, obisk hribov ali drugih lepot narave, risanje, slikanje ali druge vrste ustvarjanja, fotografiranje, kuhanje, druženje z družino in prijatelji, ogled kakšnega dobrega filma, knjiga z zanimivo vsebino in še in še. Prepričana sem, da za kratkočasenje lahko najdeš vsaj nekaj aktivnosti, katerih se boš lotila naslednjič, ko ti bo dolgčas.

Nekaj drugega pa je rezanje z namenom ublažiti različna čustva, slabo počutje, otopelost, osamljenost. Ključno je, da se naučiš, kako obvladovati čustva na primernejši način. V kolikor si pretirano vznemirjena in potrebuješ pomiritev, se raje poslužuj tehnik sproščanja. Teh je veliko, nekaj jih lahko najdeš tukaj. Tehnike sproščanja ti pomagajo umiriti misli in telo, učinek pa bo boljši, kot če se samopoškoduješ. Z negativnimi čustvi se lahko soočiš tudi tako, da se o njih pogovoriš z nekom bližnjim. Lažje ti bo, če se nekomu zaupaš. Poleg tega se lahko vprašaš tudi, kakšne misli so v ozadju neprijetnih čustev. Slednja so namreč pogosto posledica našega razmišljanja o določeni situaciji, osebi. Če npr. razmišljaš o tem, da si nesposobna, se bodo pojavila čustva obupa, razočaranja, nemoči. Če pa nekoliko spremeniš perspektivo in definiraš, v čem si slabša in v čem boljša, ter se ob tem zavedaš, da imamo vsi slaba in močna področja, si ob tem lahko bolj mirna, zadovoljna. Tako se sprašujem, kaj je v ozadju tvojih velikih čustev in v kolikor želiš, mi to lahko tudi zaupaš.

Zelo bom vesela, če mi še kaj napišeš. Ni mi vseeno zate in upam, da ti tudi moj odgovor nekoliko pomaga pri iskanju nove, boljše in lažje poti.

Lea Prinčič, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Anamarija, pozdravljena ponovno!

Hvala ti za tvoj zapis, zelo sem vesela, da si se ponovno javila :)

Vidim, da si deležna strokovne obravnave in upam, da ti je ta v pomoč. Prejemaš tudi medikamentozno terapijo in veseli me, da v njej prepoznavaš pozitivne učinke. Čeprav si pogosto v stiski in doživljaš občutek brezupa, imaš v sebi željo, da te stiske premagaš in stremiš k boljšemu počutju. Anamarija, vztrajaj v tem! Vredno se je potruditi, zato vztrajaj pri strokovni obravnavi. Prepričana sem, da se ti bo trud poplačal in nekega dne si boš hvaležna, da nisi obupala. Zavedati pa se moraš, da včasih pomagajo le daljše in intenzivnejše oblike terapije, zato le tako naprej.

Praviš, da se vsakodnevno boriš s samomorilnimi mislimi in takrat je težko misliti na kaj drugega. Upam, da si o tem spregovorila tudi s strokovnjaki, ki ti pomagajo. Morda ti bo koristilo, če v navalu misli (praviš, »da vse misli pridejo na kup«) poskušaš uporabiti tehniko čuječnosti (ang. mindfulness). Bistvo čuječnosti je, da se osredotočiš na tukaj in zdaj; o preteklosti in prihodnosti ne razmišljaš. Opazuješ, kar se ti dogaja v tem danem trenutku – opazuješ svoje misli, občutke v različnih delih telesa. Lahko opazuješ tudi okolico – kaj v njej vidiš, slišiš, vohaš... Dogajanje zgolj opazuješ in ga ne vrednotiš ali obsojaš. To pomeni, da mislim in ostalemu dogajanju ne pripisuješ dobrih ali slabih lastnosti, pač pa zgolj poskušaš opazovati in sprejeti, kar se trenutno dogaja. Morda ti ta način pomaga razumeti, da so tvoje misli le misli. Niso realnost. Vsekakor ti svetujem, da skupaj s strokovnjaki iščete in vadite načine, ki ti bodo pomagali pri soočanju s stisko, ko do nje pride. Pomembno je, da različne tehnike in strategije treniraš že prej, ko se počutiš dobro in nisi vznemirjena. Tako bo lažje tudi, ko bo hudo.  

Drago dekle, vsekakor si zaslužiš živeti polno življenje. Iz tvojega sporočila je videti, da te stvari bremenijo, a rešitve obstajajo. Še kar se sprašujem, kaj vse v tebi povzroča stres, ki ga omenjaš. Je to šola? Morda odnosi? Kaj drugega? Vsekakor upam, da o teh zadevah spregovoriš tudi na strokovnih obravnavah ali pa jih zaupaš bližnjim osebam. Spodbujam te, da skupaj iščete/iščemo rešitve, ki ti bodo olajšale vsakodnevno življenje in izboljšale tvoje počutje.

Ponovno ti sporočam, da ti želim le vse dobro. Mar mi je zate, zato upam, da se boš še kaj javila. Si v mojih mislih, pošiljam pa ti veliko optimizma ter poguma za naprej! :)

Lea Prinčič, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Draga Alina!
Najprej bi se ti rada zahvalila, da si mi zaupala svojo stisko. Vidim, da v tebi še sveti žarek upanja, zato si se tudi obrnila na nas. Naredila si dober prvi korak k iskanju pomoči in za to si lahko nase iskreno ponosna!

Zdi se, da si se znašla v stiski, morda celo v položaju, ko težko vidiš izhod, rešitev. Ob tem ti je hudo, težko, počutiš se obupano. Slišim te, ko praviš, da si zelo nezadovoljna s tem, kjer si in kaj si. Verjamem, da ti ob tem res ni lahko. Vseeno pa vidim, da nisi povsem obupala. In to me iskreno veseli. Veš, marsikdo se lahko znajde v podobnem položaju, kot je tvoj, in ta ni najlažji. A to vsekakor ne pomeni, da zate ne obstaja rešitev ali izhod. Verjamem, da si dovolj močna, da poiščeš svoje vire pomoči in tako počasi ter vztrajno zmaguješ, korak za korakom. Konec koncev, si en korak naredila že s tem zapisom, kajne? ????

Zaupala si mi nekaj svojih težkih izkušenj, kar gotovo ni bilo lahko. Omenjaš, da si doživela spolno nadlegovanje. Žal mi je, da v sebi nosiš to veliko breme. Takšni dogodki v nas pustijo res velik pečat. Izkušnja spolne zlorabe na človekovo delovanje vpliva v veliki meri in kot vidim, tudi sama prepoznavaš določene posledice teh dogodkov. In zato se sprašujem, draga Alina, ali si v teh občutkih sama? Močno, ampak res močno, bi ti svetovala, da si poiščeš strokovno pomoč. Takšne travmatične izkušnje težko predelamo sami, veliko lažje je, če nam pri tem pomaga strokovnjak. Na tem mestu se sprašujem, ali morda že obiskuješ koga? Psihologa, psihiatra, morda psihoterapevta? Res bom vesela, če mi zaupaš, ali že imaš strokovno pomoč. Ni treba, da si v tem sama. Zato pa so strokovnjaki, da ti pri tem pomagajo, ti stojijo ob strani in osvetlijo rešitve, ki te zagotovo čakajo na tvoji poti.

Možnosti za strokovne obravnave v živo je veliko. Tukaj najdeš nekaj izmed njih. Najdeš lahko nekaj telefonskih številk, kamor pokliči, če se ti bo kdaj zdelo, da ne zmoreš več. Tudi takrat je nekdo, ki mu zate ni vseeno, le telefonski klic stran. Na Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov se lahko obrneš brez napotnice. Na omenjeni povezavi najdeš lokacije teh centrov. Je kakšen v bližini tvojega kraja? Lepo te vabim tudi na naš zavihek Pogovori se, kjer najdeš razpisane termine za chat svetovanje. Vedno si dobrodošla, da se tudi v chat obliki kdaj pogovoriš s strokovnjakom. Kot lahko vidiš, je terminov na voljo kar precej. 

Če te prav razumem, se ti zdi, da si se znašla na točki, ko težko vidiš svetlo prihodnost. Trenutno težko dobro poskrbiš zase, praviš, da si pomislila tudi na samomor. Občutek imaš, da te samopoškovanje pred tem rešuje. Čeprav ti to morda ne pomeni veliko, bi ti rada sporočila, da mi ni vseeno zate in za tvoje občutke. Rada bi te opogumila in ti pomagala, da poiščeš možne rešitve, ki bodo vodile do svetlejše poti. Močno ti želim, da boš lahko vztrajala. Da se boš potrudila kar se da glede hrane, spanja, skrbi zase, da se boš poskušala čim manj samopoškovati. In predvsem to, da poiščeš ustrezno strokovno pomoč. Kaj meniš? 

Draga Alina, sprašujem se, ali je ob tebi v teh dneh vseeno kakšna oseba, ki ti daje upanje? Je tam nekdo, ki se ga razveseliš ali se mu/ji želiš zaupati? Čeprav si napisala, da imaš občutek, da si ostala sama, pomisli, ali je morda nekje okoli tebe nekdo, ki bi lahko bil tam zate? 

In kaj je tisto, kar te v teh dneh razveseli, razbremeni? Je to kakšna domača žival, hobi, knjiga ali film, narava, karkoli? Kaj je v tvojem življenju tisto, kar ti vliva veselje in upanje? Vesela bom, če mi napišeš tudi kaj v zvezi s tem. 

Na koncu svojega vprašanja sprašuješ za moje mnenje. Alina, moje mnenje je, da tvoja situacija ni brez izhoda. Morda bo pot dolga in včasih naporna, a luč na koncu tunela bo slej kot prej zasijala. Pa začniva z majhnimi koraki. Razmisli, katera izmed možnosti strokovne pomoči se ti zdi najbolj optimalna.  Lahko mi odpišeš in mi podaš odgovore na vprašanja, ki sem si jih zastavljala tekom odgovora. Tako te bom še malo bolje razumela in ker mi ni vseeno zate, ti bom lahko lažje svetovala.

Res bom vesela, če se še kaj javiš. Vse dobro ti želim.

Lea Prinčič, mag. psihologije