Kako nadaljevati?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala za tvoje sporočilo. Zelo pogumno je, da si se odločila, da mi zaupaš svojo stisko. Verjamem, da to zate ni bilo lahko. Opisuješ, da si v stiski, ker doživljaš nasilje s strani svojih staršev. Zelo mi je žal, da to doživljaš. Vsakršna oblika nasilja v družinskih, prijateljskih ali kakršnih drugih je nedopustna. Pomembno je, da se zavedaš, da to kar se ti dogaja, nima nikakršne zveze s tem, kdo si in kakšna si. Povsem razumljivo je, da je doživljanje nasilja s strani staršev zate zelo obremenjujoče in negativno vpliva nate in na tvoje zdravje.

Spodbudila bi te, da se o tem nujno pogovoriš z odraslo osebo, ki ji lahko zaupaš. Kako se razumeš s svetovalno delavko na šoli? Bi si morda upala potrkati na njena vrata in jo prositi za pomoč? Predstavljam si, da bo breme, ki ga nosiš v sebi, lažje, če ga boš z nekom delila, obenem pa ti pogovor lahko pomaga pri boljšem prepoznavanju lastnega doživljanja ter iskanju načinov spoprijemanja.

Pišeš tudi, da te je strah srednje šole. Bi mi morda lahko zaupala kaj več o tem? Kaj te obremenjuje v zvezi s srednjo šolo? Kakšne misli ti gredo skozi glavo?

Ko se znajdeš v stiski je dobro, da se o tem pogovoriš z nekom, ki ti je blizu (morda s kakšno prijateljico). Lahko pokličeš tudi na TOM telefon (116 111 – vsak dan od 12.00 do 20.00) ali na zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, anonimno). Razmisli, ali je med tvojimi bližnjimi osebami nekdo, ki bi mu lahko zaupala svojo stisko.

Vedi, da nisi sama in da smo tu, da te podpremo. Vesela bom, če se ponovno oglasiš in mi zaupaš še kaj več o tem, kako ti je.

Želim ti obilo poguma in vse dobro.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si se ponovno oglasila in mi podrobneje opisala svojo stisko. Res mi je žal, da to doživljaš, saj bi družina morala zate predstavljati prostor sprejemanja in občutka varnosti.  

Pišeš, da je tvoja mama bolj odprta za pogovor s tabo. Bi si morda upala pristopiti do nje in ji iskreno zaupati, kako se počutiš, kadar se ti to dogaja? A se ti zdi, da bi to zmogla oz., da bi te bila mama pripravljena poslušati in slišati? V nasprotnem primeru pa bi te toplo spodbudila, da poiščeš pomoč pri odrasli osebi, ki ji zaupaš. Morda lahko težavo zaupaš kakšnemu sorodniku, učiteljici, svetovalni delavki ali staršem tvojih prijateljic. Povej jim, kaj se dogaja v vaši družini in jih prosi, da ukrepajo. Nasilje se mora namreč čim prej končati.

Krasno je, da imaš prijateljice, ki ti stojijo ob strani, vendar menim, da bi bilo dobro, da svojo stisko zaupaš tudi odrasli osebi, ki ti bo stala ob strani in ti nudila potrebno podporo in pomoč. Predstavljam si, da bo to zate težko, vendar bi te kljub temu spodbudila, da to storiš. Kaj meniš o tem in kako se počutiš ob tem predlogu? Bi zmogla narediti ta korak? Prosim, razmisli o tem.

Na voljo ti je tudi telefonsko svetovanje, lahko pokličeš na TOM telefon (116 111, vsak dan od 12. do 20. ure), SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja (080 11 55, 24 ur na dan) ali na zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (116 123, 24 ur na dan). Na naši spletni strani lahko najdeš še kakšen dodaten vir pomoči.

Zelo bom vesela, če se boš še kaj oglasila in napisala kaj več o svoji situaciji in o tem, ali si pripravljena poiskati pomoč.

Želim ti veliko notranje moči in ti pošiljam topel objem.

dr. Urška Žerak, mag. psihologije