Vprašanje:
Kako lahko začnem zdravljenje od motnje hranjenja in zaživim nazaj normalno življenje?
Tema: Motnje hranjenja
-
f4
f4t pig
f4t pig
Objavljeno: 05 feb. 2026 20:43
Pozdravljeni, že dolgo časa sem ujet v štetju kalorij in na cilju, bi lahko shujšal. to poskušam že kar nekaj časa, začel sem hujšati tam nekje aprila ali maja(uglavnem proti koncu šolskega leta) ko se je bližalo konec šole, ker sem hotel narediti spremembo. ampak nisem začel z tako zdravo dijeto, jedel sem zdravo ampak kalorije sem imel lahko samo nekaj čez 900 klorij( to je bil moj cil). kalorije sem si od takrat usak dan štel in čez čas mi je postalo to rutina. ampak dlje, ko sem bil v tej dieti bolj sem se gledal v ogledalu ali sem shujšal ali ne in vedno ko sem se videl če tudi je bila kakšna majhna sprememba je nisem videl in me je to vedno teplo. Torej svojo pot hujšanja sem nadaljeval čez cele počitnice, kar je pomenilo tudi izgibanje stvari ki sem jih imel rad, naprimer to, da bi lahko šel na sladolet takrat so bile samo misli, ki sem jih hitro odmislil ob pomisleku na svoje telo in na misel da se bom zredil in izgledal kot nekdo, ko še nikoli ni nič treniral ali naredil nič zase. Po počitnicah in po tolgem obdobju tega da sem bil v dieti se mi je tudi počasi začenjala šola in prišle so misli kot naprimer "kako bom lahko vzrževal svoje telo in dijeto z šolsko prehrano?" itd., se mi je pa tudi zgodilo da sem v avgustu malo zvišal kalorije in zgodilo se mi je to da sem shujšal in prišel do svoje sanske postave in to je bilo 50 kg, kar je zame sice underwaight. Se mi je pa takrat dogajalo da sem šel velikokrat čez mejo svojih kalorij in sem pojedel recimo nekaj čez 2000 kalorij, 3000 kalorij in še več, sem pa zato tudi zelo veliko hodil in vedno, ko se mi je zgodilo, da sem pojedel tako veliko količino kalorij sem nasljednji dan poskušal pokuritivečino. Če se prav spomnim je bilo to tam nekje čez 700kalorij ali 400 kalorij ali pa čez 1000kalorij ali pa sem večkrat čez dan hodil in delal vaje. ampak kasneje se je vse to ko sem šel čez neke določene kalorije in ko sem jedel preveč kalorij veliko bolj ponavljalo in nisem moral nehati razmisljati o hrani in takrat sem se vsak teden bolj redil. in zdaj sem tu in res ne vem kaj naj naredim. Strah me je tudi zdravljenja, če prav si ga želim, mi ta glas pravi, da ga ne potrebujem in da se bom zredil, ko bom šel na zdravljenje( ne bi se zredil zardi tega ker bi slučajno imel nezdrave prehrambene navade, tega nimam sem ša pozabil kako jesti normalno, ker mi vedno grejo ta dietna pravila po glavi in se mi jih je res težko znebiti). Zato si res želim da bi mi nekdo povedal kako lahko zdaj jem in kaj lahko naredim da se bm znebil teh misli in spet imel normalno življenje.
-
Uredništvo
Alenka Hafner
Objavljeno: 11 feb. 2026 06:06
Odgovor svetovalke:
Pozdravljen,
zelo podrobno si opisal, kaj in kako se ti dogaja, česa te je strah in kaj si želiš spremeniti. Predlagam, da greva vse skupaj pogledat lepo počasi.
Ob tem bi rada poudarila, da si prvi in najpomembnejši korak k spremembam, s tem, ko si nam pisal, že naredil. To je pogumno in zelo pomembno.
Tvoje telo in tvoje razmišljanje sta trenutno ujeta v vzorce, ki so značilni za motnje hranjenja – stalno štetje kalorij, strah pred hrano, kompenziranje s pretiranim gibanjem, občutek krivde po jedi, glas v glavi, ki te straši pred zdravljenjem. To ni tvoja krivda. In iz tega se da priti ven, a največkrat je za to potrebna strokovna pomoč.
Ko si mesece jedel le okoli 900 kalorij, je tvoje telo prešlo v stanje ohranjanja preživetja. To je povzročilo stalne misli o hrani, napade prenajedanja, občutek izgube nadzora, stalno razmišljanje o kalorijah, strah pred hrano. Hkrati pa si svoje telo začel zaznavati nerealno, popačeno.
Vse to dogajanje ni znak šibkosti. To je biološki odziv telesa, ki se brani pred stradanjem. Ko telo dolgo časa ne dobi dovolj energije, se zgodi nekaj zelo predvidljivega in sicer, če končno dobi več hrane, jo poskuša čim več shraniti. Lakota postane zelo močna, saj te možgani silijo jesti, ker se bojijo, da bo spet prišlo obdobje stradanja. To ni “tvoja napaka”. To je tvoj organizem, ki poskuša preživeti. Tudi glas, ki ti pravi, da ne potrebuješ pomoči, je zelo značilen. Veliko ljudi z motnjami hranjenja ga opiše kot “če greš na zdravljenje, se boš zredil”, “nisi dovolj slab, da bi potreboval pomoč” ali “moraš imeti popoln nadzor”. Ta glas ni ti. To je znak bolezni.
Kaj torej lahko narediš zdaj takoj?
1. Začni spet uživati redne obroke: zajtrk, kosilo in večerjo ter vsaj eno malico (tisto v šoli). Začenjaj postopno. Telo se bo počasi umirilo, ko bo dobivalo hrano redno.
2. Odloži aplikacijo za štetje kalorij
Če je to pretežko, jo lahko najprej samo manj uporabljaj. Ni ti treba vsega prekiniti naenkrat.3. Začni opazovati misli, ne pa jim verjeti
Tisti glas, ki ti govori: “ne smeš jesti”, “preveč si pojedel”, “zredil se boš” ali “ne potrebuješ pomoči” ni dejstvo. Je simptom izčrpanosti, stradanja in strahu. Misli niso ukazi. So samo misli. Ko se pojavi tak glas, lahko narediš nekaj zelo preprostega: poimenuješ ga: “to je tisti glas bolezni”, opaziš ga, ne da bi mu sledil ali narediš majhen korak v nasprotno smer (npr. poješ obrok, čeprav je glas proti). To ni lahko, ampak je pravi način, da začneš vračati nadzor sebi, ne pa mislim.4. Pogovor z nekom, ki mu zaupaš
Zelo pomaga, če vsaj eni odrasli osebi poveš, kaj se dogaja: staršu, šolski svetovalni delavki, trenerju ali zdravniku. Če misliš, da take odrasle osebe nimaš, lahko najprej zaupaš prijatelju, pa nato skupaj poiščeta primerno odraslo osebo.5. Zdravljenje ne pomeni, da boš izgubil nadzor
Zdravljenje pomeni, da ti nekdo pomaga, da se naučiš spet jesti brez strahu, da se tvoje telo stabilizira, da se ti vrnejo energija, fokus, mir, normalno življenje. Zdravljenje ni sovražnik. Sovražnik je tisti glas, ki te drži v strahu.Kaj lahko narediš že danes:
· pojej en obrok brez štetja kalorij
· dodaj eno stvar, ki si jo prej prepovedoval (npr. kos kruha, jogurt, sadje)
· naredi sprehod zaradi počutja, ne zaradi “kurjenja”
· zapiši si, kako se počutiš, ne koliko si pojedel.
Cilj ni popolnost. Cilj je svoboda.Vse dobro in javi, kako ti gre,
Alenka Hafner, dr. med., specialistka javnega zdravja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.