Kako izboljšati socialne veščine?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen,

če te razumem pravilno, si želiš biti bolj spreten v komunikaciji z drugimi. Gre za spretnost, ki jo je mogoče izuriti tako kot vožnjo kolesa, zato naj te pomirim, da je tvoja težava rešljiva.

Prvi korak k reševanju problema je, da se ga zavedamo. Sam se dobro zavedaš in si pozoren na svoje vedenje, komunikacijo in pa tvoje notranje doživljanje ob tem. Praviš, da te je strah, da bi rekel kaj narobe, hkrati pa da pogosto poveš več, kot zahteva sogovornikovo vprašanje. Predstavljam si, da to izhaja predvsem iz tvoje negotovosti in nezaupanja vase in pa skrbi, kako te bodo doživljali drugi.

Zanima te, kako sploh pristopiti k pogovoru in najbrž tudi to, kako biti pri tem bolj samozavesten. Zate imam nekaj konkretnih nasvetov, ki so ti lahko v pomoč pri komunikaciji z drugimi v prihodnje.

Kot prvo te spodbujam, da v pogovoru več poslušaš, kot govoriš. Osredotoči se na to, kaj drugi povejo z namenom, da bi razumel bistvo, ne le z namenom, da podaš nek odgovor. Tako boš pridobil boljšo sliko o tem, kaj jih dejansko zanima in boš temu lažje prilagodil tudi svoje odgovore. Pred odgovorom si lahko vzameš tudi trenutek za premislek. Dodatno lahko poskusiš s postavljanjem vprašanj drugim – s tem izraziš interes, pozornost usmeriš na drugo osebo, pokažeš razumevanje, hkrati pa smo z izkazanim interesom tudi sami bolj zanimivi za sogovornika.

Pozoren bodi še na neverbalno komunikacijo. Preko neverbalnih znakov, kot so telesna drža, obrazna mimika, geste, lahko razbereš, ali nekdo želi nadaljevati pogovor na določeno temo in ali mu je v komunikaciji prijetno.

Seveda pa komunikacija ni vedno tako črno-bela. Včasih je smiselno, da povemo celo kaj več od tega, kar zahteva trenutna situacija in tako peljemo pogovor naprej. Pogovor je dvosmerna komunikacija, ni zgolj prenos informacij – gre tudi za povezovanje z drugimi in izražanje sebe, zato kaka beseda več v pogovoru ni nujno tudi slaba.

Hkrati ni nič narobe, če pri pogovoru naredimo kako napako. Ljudje kakih podrobnosti navadno ne opazijo v tolikšni meri, kot sam misliš. Če se zdi, da si preveč povedal ali da pogovor ni šel, kot si želel, je v redu, da se opravičiš ali pa skušaš naslednjič pristopiti drugače. Največ se naučimo preko izkušenj. Spodbujam te celo, da se namerno vključiš oziroma načrtuješ kako komunikacijo in se nanjo dobro pripraviš – npr. pripraviš temo, o kateri želiš govoriti; oblikuješ si vprašanja za sogovornika in to tudi vadiš pred ogledalom, kjer si sam svoj sogovorec.

Razmisliš lahko tudi, kaj gre lahko narobe v pogovoru? Česa konkretno te je strah? Kaj bi lahko rekel narobe? Je kak spodrsljaj v komunikaciji res tako strašen? Poglej nanj kot na izkušnjo iz katere se lahko učiš. Pomisli tudi na pretekle pogovore in razmisli, kaj bi želel v prihodnjih interakcijah spremeniti in kako konkretno lahko to dosežeš.

 

Upam, da ti bo moj odgovor vsaj malo v pomoč pri komunikaciji v prihodnje. Vesela bom, če boš z mano delil, kako gre.

Lepo bodi,

Amadeja Jurič, mag. psihologije

Amadeja Jurič, mag. psihologije