Kako biti manj sramežljiv

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, Alina,

naj ti v začetku izrečem iskreno sožalje ob izgubi dedka. 

Praviš, da si bila že od nekdaj bolj sramežljiva in se to tudi nadaljuje in stopnjuje do tega, da te je strah karkoli reči, da te ne bodo zafrkavali. To, da nas bo nekdo zaradi naših besed zafrkaval, je vsekakor neprijetno, ampak se pa vedno lahko zgodi. Mogoče se lahko vprašaš, zakaj te to tako obremenjuje? Čisto vsak občasno vpraša kakšno neumnost in zato ni nič narobe. Ja, včasih se kdo na ta račun poheca, ampak ne zgodi se pa nič groznega. Prav je, da osebam, ki te zafrkavajo, poveš, da te to moti, ampak hkrati pa res ni vredno, da se glede tega pretirano obremenjuješ, ker se bo hitro naredilo nekje drugje kaj drugega, kar bo pritegnilo njihovo pozornost. Veliko bolj pomembno od tega, kaj o tebi mislijo drugi, je to, kaj ti misliš o sebi. Ti kar pogumno spregovori. 

Žal mi je, da v šoli nimaš družbe in tudi sama z žalostjo in zaskrbljenostjo poslušam, da nekateri učenci težko pridobijo zapiske sošolcev, kadar manjkajo. Prav je, da o tem seznaniš tudi svojega razrednika. Imaš pa svetlo točko, to je atletika, kjer se dobro počutis in verjamem, da imaš vsaj tam krog prijateljev in prijateljic, s katerimi se lahko sprostiš. Tvoja druga svetla točka je tvoja družina, za katero praviš, da te razume, kljub temu, da meniš, da imajo tvojo mlajšo sestro raje. Dvomim, da je to čisto res, morda je mlajša sestra deležna več pozornosti že zaradi starosti, morda pa si jo zna tudi boljše izboriti, ker si ti bolj sramežljiva. Vsekakor staršem doma povej o svojih občutkih glede tega in povej tudi, kaj bi si od njih želela v bodoče.

Poskušaj se tudi v razredu malo ozreti naokoli in gotovo boš našla dušico, ki je prav tako negotova in osamljena, kot si ti, in se mogoče povežeš z njim ali z njo, da ti bo lažje v šoli. 

Želim ti obilo poguma ob spoprijemanju z življenjem in oglasi se še kaj. 

Katarina Šepetavc, univ. dipl. pedagoginja