Kako

Odgovor svetovalca:

Lepo pozdravljena!

Pišeš, da si se na lanskih počitnicah zaljubila v fanta, s katerim sta se ob prilikah ves čas gledala ter si na koncu tudi pomahala in se pozdravila. V treh dneh si se vanj zaljubila, sedaj pa si želiš, da bi ga lahko po enem letu prebolela. Misel nanj je namreč zate zelo boleča.

Žal mi je, da te po enem letu misel nanj še vedno spravlja v slabo voljo. Predstavljam si, da ti mora biti zelo težko, ker osebe, v katero si se zaljubila, ni ob tebi. Ljubezen, ljubiti in biti ljubljen je namreč ena izmed osnovnih potreb, ki povezuje vse ljudi. Ljubezni si želimo, o njej veliko razmišljamo in sanjarimo v vseh življenjskih obdobjih, še posebej izrazito pa v obdobju mladostništva. Vsak si oblikuje svojo lastno podobo ljubezni, prav tako pa so izkušnje z ljubeznijo zelo različne, manj ali bolj prijetne.

Za začetek naj ti povem, da so tvoja čustva in občutki nekaj povsem normalnega. Kadar se ljudje zaljubimo oz. nam je nekdo všeč, si želimo, da je ta oseba v naši bližini, pogosto obujamo spomine nanjo ter le s težavo preusmerimo misli na druge osebe in dejavnosti. Četudi si želimo, da bi simpatijo zlahka pozabili, slednje nikakor ni enostavno in se ne zgodi v kratkem časovnem obdobju. Še toliko težje, če gre za prvo ljubezen oziroma simpatijo, saj so čustva pri prvih izkušnjah še toliko intenzivnejša. V takšnih situacijah se počutimo zmedeno, smo žalostni, razmišljamo le o tem, kako se znebiti bolečine in kako se počutiti bolje. Kadar imamo veliko prostega časa, so te negativne misli še pogostejše in lahko ovirajo tudi naše vsakdanje življenje, saj drugim dejavnostim posledično posvetimo manj časa.

Pogosto se lahko razbremenimo na način, da svoje stiske in misli zaupamo svojim najbližjim oziroma osebam, ki jim zaupamo. To so lahko najboljši prijatelji ali prijateljice, starši, skrbniki, stari starši, sestre ali bratje, sorodniki oz. kdorkoli, ob komur se med pogovorom počutimo prijetno in varno. Glavno je, da pogovor lahko privede do novih idej in je v pomoč pri sprejemanju boljših odločitev.

Seveda pa obstajajo še drugi načini, s katerimi si lahko olajšamo stisko in skušamo preboleti ljubljeno osebo. Pomembno je, da pri prebolevanju ljubljene osebe počnemo dejavnosti, v katerih resnično uživamo. Svetujem ti, da premisliš o tem, kaj zares rada počneš? Lahko so to sprehodi v naravi, risanje, pisanje dnevnika, tek, druženja s prijatelji, peka ali kuha, kolesarjenje, igranje instrumenta, petje ali karkoli drugega, česar nisem naštela. Prepričana sem, da izmed vseh možnosti zagotovo lahko poiščeš vsaj eno, ki ti najbolj ustreza.

Poleg navedenega je dobro razviti tudi prijazen odnos do sebe, ki ti je lahko v pomoč pri vsakdanjih stiskah. Zanj lahko poskrbiš tako, da si privoščiš kakšno sprostitev, poskrbiš za redno gibanje in urejeno spanje, usmeriš misli na vsakdanjik ter pozitivno samopodobo.  

Zelo blagodejno lahko nate vpliva tehnika sprejemanja sebe z vsemi tvojimi lastnostmi, tako tistimi, ki so ti všeč, in tistimi, ki so ti manj všeč. Morda si na list papirja napiši, katere so tvoje pozitivne lastnostni oziroma lastnosti, ki so ti na tebi všeč. Zelo pomembno je ozavestiti, kaj cenimo pri sebi, ne le kar nam je všeč pri drugih ljudeh.

Četudi imamo namreč včasih občutek, da potrebujemo nekoga drugega, da se počutimo dobro v svoji koži, je dejstvo, da temu ni (vedno) tako. Pomembno je, da znamo ceniti sebe in svoje lastnosti, zmožnosti, sposobnosti ter se imeti radi. Le tako namreč lahko razvijemo tudi zdrave in prijazne odnose z drugimi osebami v prihodnje.

Verjamem, da ti je zelo težko in da je tudi tvoj začetek prebolevanja težak. Naj ti povem, da si že storila prvi in najpomembnejši korak, saj si si bolečino priznala in prosila za pomoč drugih, kar nikakor ni povsem samoumevno. Povsem običajno je, da četudi želimo, vsega ne moremo storiti sami, temveč potrebujemo pomoč in podporo ljudi okoli nas. Verjamem, da boš v prihodnje zmogla storiti tudi nadaljnje korake in s svojo voljo ter podporo drugih, preboleti svojo simpatijo. Ob tem pa poskusi biti nežna do sebe in si dopusti dovolj časa za razvoj bolj prijetnih misli in čustev. 

Iskreno ti želim vse dobro in verjamem, da ti bo na koncu uspelo!

Ana Boršič, dipl. prof. andrag. in ped.