KAKO

Odgovor svetovalke:

Toplo pozdravljen.

Žal mi je, da se tako počutiš in da se ti to dogaja. Hudo je, ko se človek počuti tako sam, nerazumljen in potrt. Biti neprestano v strahu, da te bodo drugi obsojali ali zasmehovali predstavlja velik, dolgotrajen stres. Predstavljam si, da ti to vzame ogromno energije in te ti potem zmanjkuje za karkoli prijetnega.

Razumem, da te je strah o tem spregovoriti na glas. Ampak strah ni "znak", da se bo zgodilo nekaj slabega. je "samo" občutek. Imaš morda že pretekle slabe izkušnje, da si staršem kaj zaupal, pa niso odreagirali, kot si potreboval, da bi?

Včasih pomaga, da nekaj povemo tudi večkrat. Ali ob različnih priložnostih. Starši so svojim otrokom dolžni zagotavljati obučutek varnosti in podpore, tako da te spodbujam, da se jim vendarle zaupaš. Kako? Preprosto tako, da poveš. Na primer: "Hej, mami/oči, nekaj bi ti rad povedal/zaupal. Ful nisem okej, v šoli me zasmehujejo."

In potem počakaš na odziv. Tako se začne vsak pogovor o težkih stvareh: najprej nas je ful strah, po nekaj izrečenih replikah pa že pridejo novi, bolj pozitivni občutki in z njimi tudi nove ideje o tem, kaj se ti dogaja ter kaj se da narediti.

Če imaš občutek, da te imata rada in da ti želita dobro, res ne vidim ovir za to, da se jima ne bi zaupal. S tem pokažeš tudi svoj del odgovornosti v odnosu. Odraščaš in v naslednjih letih se bosta manj sama od sebe vtikala vate. In veš kaj? Skoraj stavim, da je njiju bolj strah od tebe. Večina najstnikov se pred starši zapira vase, odklanja stike s starši in jim s tem sporoča: "Pusti me pri miru." Starš ne more vedno vedeti, da to kdaj pomeni tudi: "Hudo mi je, pomagaj mi."

Kar se tiče vrstnikov v šoli pa ti svetujem, da se zanje poskušaš čim manj zmeniti. V vednost. Vsakršno nasilje je nesprejemljivo in je prav, da ga prijaviš - učiteljici ali šolski svetovalni delavki. Če gre za manj očitne znake izkazovanja nesprejemanja, pa je slaba novica, da na to, kako naj se do tebe vedejo drugi, žal nimaš vpliva. A obstaja tudi dobra novica - imaš ga na to, kako se boš na njihove poglede in besede odzval ti.

Najprej te vabim k premisleku, ali so do tebe res *vsi* taki? Zagotovo ni niti ene osebe v razredu ali šoli, s katero se razumeš čisto okej?

Še ena dobra novica: drugi se z nami ukvarjajo bistveno manj, kot mislimo. Ja, takrat, ko te zagledajo, si gotovo v njihovem fokusu, ampak v trenutku, ko ste že en mimo drugega ali ko niste več v istem prostoru, o tebi zelo verjetno ne razmišljajo več. Statistično bolj verjetno je, da največ premišljujejo sami o sebi in da velikokrat vase dvomijo tudi sami. To so dejstva o adolescenci.

Še enkrat: ne omalovažujem tega, kar doživljaš. Ampak te zgolj vabim, da se bolj kot njim posvetiš sebi. Praviš, da bi rad shujšal. Vsako dekle zavida fantom najmanj eno - biološko prednost pri sposobnosti ohranjanja zdrave teže. In ta prednost je mišična masa. Fantje je imate že v osnovi več, veliko lažje pa jo tudi pridobite in s tem tudi lažje izgubite maščobo.

Kako? Še ena dobra novica: NE z odrekanjem hrani. Vse, kar potrebuješ so redni uravnoteženi obroki in - gibanje, najraje dvigovanje uteži oz. treningi za moč. Imaš na šoli ali v bližini kakšen fitnes center, kjer se lahko psolužiš powerliftinga ali weightliftinga? Mogoče cross-fit? Tudi funkiconalna vadba je usmerjena v krepitev moči in mišične mase.

Mogoče za začetek lahko prosiš tudi učitelja telovadbe, če ti pomaga pri sestavi vadbe. Sem prepričana, da bo navdušen nad izkazanim interesom. Začneš lahko vaditi tudi doma, v svoji sobi. Najprej z lastno težo, potem pa postopno nabaviš še kakšne uteži.

Vse, kar je treba spremeniti pri prehrani, pa je drugačno razmerje v količinah določenih skupin živil. Več beljakovinske hrane, zelenjave in sadja ter manj sladkarij in sladkih pijač. To je vse. Za mišice je treba celo veliko jesti, tako da ti res ni treba stradati za to, da imaš fit telesno sestavo in da se v svoji koži dobro počutiš!

Nisem strokovnjakinja iz prehrane in športa, sem pa velika zagovornica tega sloga in tudi sama se s tem aktivno ukvarjam. Ne morem ti povedati, kako žal mi je vseh prestradanih ur v najstniških letih. Če bi takrat vedela, kar vem sedaj ... ;)

En veliko dodaten plus aktivne vadbe v športnih centrih pa je tudi, da tam spoznaš čisto nove ljudi s podobnimi cilji in vrednotami in se ti s tem svet še bolj odpre. Ni treba, da je šola poleg doma vse, kar se ti dogaja.

Zanima me, kako ti vse tole zveni? Misliš, da bi lahko poskusil z vsaj enim od predlogov?

Upam, da se še kaj oglasiš. Držim pesti zate!

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja