Kako?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

zelo mi je žal, da si se znašla v taki hudi stiski in razumem, da ti mora biti zelo težko v trenutni situaciji. Verjamem, da je zelo težko s starši deliti takšne informacije, vendar je pomembno, da veš, da je deljenje občutkov in čustev ključnega pomena za tvoje nadaljnje počutje. Naj ti povem, da si izredno pogumna, da si se obrnila na našo svetovalnico kot tudi, da boš zaupala staršem, kaj se ti dogaja.

Zanimalo te je, kako staršem povedati za samopoškodovanje. Verjamem, da ob tem doživljaš občutke prestrašenosti in zaskrbljenosti, saj ne veš, kako se bosta starša odzvala. Najprej želim, da veš, da tvoja čustva in izkušnje niso nič, za kar bi se morala sramovati. Mnogi ljudje, vključno z mladostniki, se soočajo s podobnimi težavami in prav je, da to deliš z nekom, ki bi to lahko pomagal.

Preden se z njima pogovoriš, je morda dobro, da se pripraviš, kaj jima želiš povedati. Lahko razmisliš o tem, kako boš opisala svoja čustva in izkušnje. Pomembno je, da so tvoje misli jasno izražene, tako da bosta lahko razumela, kaj se dogaja. Lahko si tudi napišeš ključne točke ali občutke, da se boš lažje osredotočila med pogovorom. Na starše se obrni v mirnem in zasebnem okolju, kjer se boš počutila varno in udobno. Ko se pogovor začne, jima lahko poveš, da imaš nekaj pomembnega za deliti in da potrebuješ njuno podporo in razumevanje. Bodisi direktno bodisi s pomočjo zapisanih misli jima razloži, kako se počutiš in kaj se trenutno dogaja. Razumevanje in potrpežljivost sta ključna v tem pogovoru. Starši se morda na začetku ne bodo znali odzvati, saj jih bo skrbelo zate. Pomembno je, da jima daš čas, da procesirata tvoje besede, in da sta ti na voljo za nadaljnje pogovore. 

Če se počutiš preveč prestrašena ali negotova, da bi se staršem razkrila sama, se lahko obrneš na drugo odraslo osebo, npr. na šolsko svetovalno službo ali k nekomu, ki mu zaupaš. Pomoč lahko poiščeš tudi v Centru za duševno zdravje za otroke in mladostnike ali pa pri svojem osebnem zdravniku.

Vem, da je to obdobje zelo težko zate, vendar želim, da veš, da nisi sama in da je pomoč na voljo. 

Želim ti veliko poguma in lep pozdrav,

Živa Pirc, mag. psihologije