Kajenje cigaret

Odgovor svetovalke:

Pozdravljeni.

Veseli me, da ste se obrnili na nas z vašimi vprašanji. Kajenje tobaka že kratkoročno, kar pomeni že v nekaj letih ali tudi že prej, lahko povzroči težave z zdravjem, prav te, ki jih tudi omenjate. Pojavijo se lahko zmanjšana telesna zmogljivost, tudi pri treniranih športnikih, kašelj in izkašljevanje sluzi, pogostejše so nalezljive bolezni dihal, astma ali njeno poslabšanje. Kajenje ne vpliva na telesno težo mladih, pospeši pa staranje kože. In številne od teh znakov ste opazili pri sebi – zmanjšano zmogljivost, težave z dihali itd. Škodljivi učinki kajenja se s trajanjem kajenja kopičijo, saj so telesna tkiva vedno znova izpostavljena številnim zelo škodljivim kemičnim snovem iz tobačnega dima, in ni možno, da bi si tkiva opomogla. Že kmalu po tem, ko kadilec vdihne tobačni dim, kemične snovi iz tobačnega dima dosežejo pljuča, preidejo v krvni obtok in potujejo do vseh organov telesa. V pljučnem tkivu, krvnih žilah in drugih občutljivih tkivih povzročijo vnetne procese in okvare. Prekomerno aktiven je tudi imunski sistem, saj se telo ves čas upira in ''bori'' proti okvaram, ki jih povzročajo sestavine tobačnega dima. Številna leta in desetletja kajenja lahko pri posamezniku vodijo v različne bolezni, to so poleg pljučnega raka še številne druge vrste raka (v ustni votlini, prebavilih, urinskem sistemu idr.), bolezni srca in žilja in seveda bolezni pljuč, npr. kronična obstruktivna bolezen pljuč. To je huda pljučna bolezen, katere glavni vzrok je prav kajenje. Kdaj točno se bodo pokazale posledice kajenja pri posamezniku, ni možno napovedati. Sta pa pri tem vpleteni nižja starost ob začetku kajenja in trajanje kajenja.

Ko berem vaše vprašanje, predvidevam, da razmišljate o opustitvi kajenja…in k temu vas lahko le vzpodbujam. Mladi ste še, izkusite lahko največje koristi opustitve kajenja; precej škode, ki jo je kajenje povzročilo vašemu telesu, lahko odpravite, ostalo zaustavite. Že kmalu po opustitvi kajenja telo namreč začne popravljati škodo, povzročeno s kajenjem, koristi opustitve pa se s časom večajo. 20 minut po opustitvi kajenja se srčni utrip vrne na normalne vrednosti, po 12 urah se raven ogljikovega monoksida v krvi zniža do normalne vrednosti, po 2 tednih do 3 mesecih začne upadati tveganje za srčni infarkt in se izboljševati pljučna zmogljivost, po 1 do 9 mesecih se zmanjša dražeči kašelj in ublažijo težave z dihanjem, po 1 letu se tveganje za koronarno srčno bolezen zniža za polovico, kasneje se zmanjša tveganje za različne bolezni in pri nekaterih je to čez določeno število let na podobni ravni kot pri tistih, ki niso nikoli kadili.

Zato vas spodbujam, da razmislite o opustitvi kajenja, se odločite zanjo. Veliko posameznikov je kajenje uspešno opustilo brez dodatne pomoči, res pa je tudi, da številni potrebujejo dodatno pomoči in ta zveča verjetnost uspešne opustitve. V kolikor si želite dodatnih informacij ali pomoči, pokličite na svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja 080 2777. Tam vam lahko podajo vse potrebne informacije, vas dodatno usmerijo k drugim vrstam pomoči, lahko pa se tudi z njimi dogovorite za pomoč pri opuščanju kajenja preko telefona. Delajo vsak dan od 7. do 10. ure dopoldne in 17. do 20. ure popoldne. Več informacij o opuščanju kajenja lahko najdete tudi na spletni strani Skupaj za zdravje: https://www.skupajzazdravje.si/kategorija/opuscanje-kajenja/ V pomoč so vam lahko nekatera gradiva, predlagam naslednja:

Gradivo Dejstva o škodljivosti kajenja govori o škodljivih učinkih kajenja na zdravje in koristih opustitve.

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/dejstva_o_skodljivosti_kajenja.pdf

Gradivo Izzivi opuščanja kajenja govori o tem, kaj je dobro da posameznik ve, preden začne z opuščanjem.

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/izzivi_opuscanja_kajenja.pdf

Gradivo Ne bom več kadil, ne bom več kadila pa opisuje pot opuščanja.

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ne_bom_vec_kadil.pdf

Želim vam uspešno pot do življenja brez tobaka (in brez težav, povzročenih s kajenjem).

Helena Koprivnikar, dr. med., specialistka javnega zdravja