Kajenje

Odgovor svetovalke:

Hvala za vprašanja, veseli me, da si jih usmeril na ToSemJaz. Najprej nekaj besed o škodljivosti kajenja. Kajenje tobaka škodi vsem organom telesa in povzroča številne bolezni. Številni škodljivi učinki se lahko pojavijo že kmalu po začetku kajenja, npr. zmanjšana telesna zmogljivost, tudi pri treniranih športnikih, kašelj in izkašljevanje sluzi, pogostejše so nalezljive bolezni dihal, astma ali njeno poslabšanje. Kajenje ne vpliva na telesno težo mladih, pospeši pa staranje kože. Morda ste katerega od teh znakov že opazili pri sebi… Škodljivi učinki kajenja se s trajanjem kajenja kopičijo, saj so telesna tkiva vedno znova izpostavljena številnim zelo škodljivim kemičnim snovem iz tobačnega dima, in ni možno, da bi si tkiva opomogla. Že kmalu po tem, ko kadilec vdihne tobačni dim, kemične snovi iz tobačnega dima dosežejo pljuča, preidejo v krvni obtok in potujejo do vseh organov telesa. V pljučnem tkivu, krvnih žilah in drugih občutljivih tkivih povzročijo vnetne procese in okvare. Prekomerno aktiven je tudi imunski sistem, saj se telo ves čas upira in ''bori'' proti okvaram, ki jih povzročajo sestavine tobačnega dima. Številna leta in desetletja kajenja lahko pri posamezniku vodijo v različne bolezni, to so poleg pljučnega raka še številne druge vrste raka (v ustni votlini, prebavilih, urinskem sistemu idr), bolezni srca in žilja in seveda bolezni pljuč, npr. kronična obstruktivna bolezen pljuč. To je huda pljučna bolezen, katere glavni vzrok je prav kajenje. Kdaj točno se bodo pokazale posledice kajenja pri posamezniku, ni možno napovedati. Dolgoročne posledice kajenja bodo hujše pri nižji starosti ob začetku kajenja in daljšem trajanju kajenja. Napačno je mišljenje, da je kajenje majhnega števila cigaret na dan relativno varno za zdravje, saj tudi ustaljeno kajenje majhnega števila cigaret prinaša znatno tveganje za zdravje. Napačno je tudi mišljenje, da občasno kajenje ne prinaša tveganj za zdravje oziroma so ta majhna, tudi občasno kajenje je tvegano za zdravje. 

Tobačni izdelki vsebujejo nikotin, ki povzroča zasvojenost. Zaradi zasvojenosti posameznik ne more prenehati in nadaljuje s kajenjem. Mladostniki ste zelo in bolj kot odrasli dovzetni za zasvojenost z nikotinom. Mlajši ko je mladostnik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen. Proces razvoja zasvojenosti se začne že s prvo uporabo izdelka z nikotinom, zasvojenost se lahko razvije zelo hitro. Pri kajenju cigaret o znakih zasvojenosti mladostniki običajno poročajo takrat, ko na mesec pokadijo nekaj cigaret. Napačno je torej razmišljanje, da so zasvojeni le tisti mladostniki, ki kadijo vsak dan. S časom se zaradi razvoja tolerance na nikotin (za isti učinek ga je potrebno vedno več) zvečuje pogostost kajenja in tako boste zelo verjetno postopno napredovali do dnevnega kajenja. Torej občasno kajenje pri mladostniku predstavlja pomembno tveganje, da bo postal reden kadilec. Zato se nikakor ne morete zanašati, da boste lahko načrtovali obseg kajenja, najverjetneje se bo obseg kajenja pri vas postopoma povečeval do rednega, dnevnega kajenja več cigaret. 

A nikotin ima še druge pomembne učinke prav pri mladih, še posebej mladoletnih, a vse do starosti 25. let. V vaši starosti in vse tja do 25. leta poteka intenziven razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu v tem času lahko moti razvoj možganskih omrežij, ki nadzorujejo pozornost, učenje in dovzetnost za zasvojenost. Privede lahko do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. 

Napisali ste, da se s kajenjem mirite. Kadilci pogosto opisujejo, da jim kajenje zmanjšuje občutke stresa. V resnici pa odvisnost od nikotina le poslabša stres. To, kar navajajo kadilci kot občutek relaksacije med kajenjem je pravzaprav le preokret napetosti in razdražljivosti, torej abstinenčnih znakov v času ''pomanjkanja'' nikotina in je povezano z zasvojenostjo. Odvisni kadilci potrebujejo nikotin, da vzdržujejo občutek običajnega, normalnega počutja. Kajenje torej ne zmanjšuje občutkov stresa, pač pa jih ravno nasprotno povečuje, kar potrjujejo tudi raziskave stopnje stresa, ki so pri kadilcih na splošno večje. Raziskave pri mladostnikih so prav tako potrdile višjo stopnjo stresa pri mladih kadilcih v primerjavi z vrstniki nekadilci. Stopnja stresa je pri mladostnikih naraščala z vedno pogostejšim kajenjem. Ko kadilci opustijo kajenje, se čez določeno obdobje občutki stresa zmanjšajo.

Spodbujam vas, da razmislite in poskusite najti druge načine relaksacije, ki ne bodo povezane s takšnim obsegom škode za vaše počutje in zdravje. Razmislite o tistih, ki bodo še utrdile vaše telesno in duševno zdravje, zmanjšale stres…razmislite npr. o telesni dejavnosti, rekreaciji, športu (poiščite tako dejavnost, ki vam je všeč, v kateri uživate), o hobiju, ki vas veseli, o družbi, ki vas sprosti, ali katerikoli drugi dejavnosti, ki vas osebno veseli, sprosti…in ji posvetite več časa, saj vas bo pozitivno spodbujala… 

Pomembno pa je tudi, da čim prej opustite kajenje. Zasvojenost z nikotinom pomeni, da boste vedno znova in pogosteje kadili. To je tudi namen tistih, ki te izdelke proizvajajo in prodajajo, saj le tako zaslužijo. Mladi ste še, izkusite lahko največje koristi opustitve kajenja; precej škode, ki jo je kajenje povzročilo vašemu telesu, lahko odpravite, ostalo zaustavite. Že kmalu po opustitvi kajenja telo namreč začne popravljati škodo, povzročeno s kajenjem, koristi opustitve pa se s časom večajo. 

Zaradi zasvojenosti imajo mnogi precejšnje težave pri prenehanju kajenja, četudi si močno želijo prenehati in so že večkrat poskusili, in ostajajo zvesti kupci teh izdelkov. Zato vas spodbujam, da razmislite o opustitvi kajenja, se odločite zanjo. V kolikor si želite dodatnih informacij ali pomoči, pokličite na svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja 080 2777. Tam vam lahko podajo vse potrebne informacije, vas dodatno usmerijo k drugim vrstam pomoči, lahko pa se tudi z njimi dogovorite za pomoč pri opuščanju kajenja preko telefona. Delajo vsak dan od 7. do 10. ure dopoldne in 17. do 20. ure popoldne.

Helena Koprivnikar, dr. med., specialistka javnega zdravja