kaj storis?

Odgovor svetovalca:

Pozdravljena!

Hvala za zaupanje. Če prav razumem, doživljaš stistko, ker te sošolci zafrkavajo in ti govorijo grde stvari, ti pa ne veš točno, kako se na to odzvati. Žal mi je, da se ti to dogaja. Nasilje, v nobeni obliki ne sme biti tolerirano!

Da bi bolje razumela tvojo situacijo me najprej zanima, ali se tako vedejo vsi sošolci/ke in ali se v razredu ob kom počutiš varno in sprejeto?

Vrstniški odnosi v šoli so lahko zelo kompleksni. Verjetno si že opazila, da ste si sošolci med seboj zelo različni, vsi ljudje smo namreč unikatni, s svojimi posebnimi lastnostmi, s svojim pogledom na svet, s svojimi prepričanji, kar doprinese do tega, da se z vsemi ne razumemo najbolje in pride do trenj. Razumem, da ti je neprijetno in doživljaš stisko, ampak me zanima kdaj se je zafrkavanje začelo? Ali se je mogoče zgodilo kaj takšnega, ki je sprožilo tako vedenje sošolcev? Kadar odkrijemo vzrok za takšno vedenje, si lažje odgovorimo na vprašanje »Zakaj?«. Sem pa prepričana, da so v tvojem življenju osebe, ki te zares cenijo točno takšno kot si in se z besedami, ki ti jih govorijo vrstniki ne bi strinjali.

Tvoje vprašanje se bolj navezuje na to, kako postopati v takšni situaciji. Pomembno je, da se postaviš zase, pri tem pa ostaneš mirna in zbrana, čeprav verjamem, da je to težko storiti. Jasno izrazi svoje neodobravanje takšnega vedenja, če pa se ne ustavijo pa ignoriraj njihove besede. Mladostniki namreč iščejo reakcijo, ki jo sprožijo s svojim vedenjem, zato je najbolje da se ne odzivaš, saj obstaja velika verjetnost, da se bodo naveličali in bodo prenehali. Če se takšno vedenje ponavlja, je pomembno, da v tem ne ostaneš sama, ampak poiščeš pomoč pri svojih prijateljih, ki ti bodo stali ob strani in ti nudili oporo in priložnost za pogovor ali pa poišči pomoč pri odraslih osebah (učitelji, starši, svetovalna delavka v šoli.), ki bodo ukrepali naprej. Obrazloži, kaj se dogaja in kakšna čustva občutiš ob takšnem vedenju sošolcev. Popolnoma razumljivo je, da boš morebiti imela težave pri razkrivanju svoje stiske. Ampak obrnila si se na nas in že poiskala pomoč. Za to je potreben pogum in ti si ga našla. Zdaj je potrebno le, da svojo stisko podeliš še z ljudmi, ki jim zaupaš.

Spodbujam te še k razmisleku o tem, kako besede in zafrkavanje sošolcev vpliva na druge vidike tvojega življenja (npr. na samopodobo, samozavest, vzpostavljanje novih odnosov, učne dosežke). Zapomni pa si, da te mnenja drugih ne definirajo, torej da tvoja vrednost in identiteta nista odvisni od tega, kaj si drugi mislijo o tebi ali kako te ocenjujejo.

Upam, da ti bo moj odgovor vsaj malo v pomoč. Če imaš še kakšno vprašanje ali misel, ki jo želiš deliti z mano, se lahko znova obrneš name.

Želim ti vse dobro.

Lara Tušek, dipl. psihologinja (UN)