Kaj se dogaja z mano?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

po prebranem vidim, da občutiš veliko stisko. Zato je pohvalno, da si se odločila, da vsaj nam tukaj v svetovalnici zaupaš, kaj doživljaš. Verjamem, da se lahko počutiš še slabše, ko svoje stiske ne moreš, ne želiš ali ne upaš podeliti z nikomer drugim.

Opažaš, da si se spremenila v smislu, da si bolj zaprta in žalostna, kar te včasih pripelje celo do želje po samopoškodovanju. To je pomemben signal, da je treba začeti stisko reševati. Prvi korak, torej ta, da si jo zaupala meni, si že storila. Zdaj pa bo treba zbrati veliko poguma, da boš lahko zaupala še komu. Če se ti zdi, da od staršev ne bi dobila dovolj razumevanja, razmisli, ali je kdo, ki bi te lahko razumel. Imaš kakšne prijatelje? Morda koga od sorodnikov, s komer si si blizu? Vseeno pa pišeš, da ste se s starši nekoč že pogovorili. Misliš, da bi lahko ponovno poskusila vzpostaviti pogovor z njima ali vsaj z enim od njiju? Pomembno pa je tudi, da znaš zaposliti misli do te mere, da se ne poškoduješ, torej da najdeš nadomestilo za samopoškodovalno vedenje. Pomisli, kaj bi ti lahko pomagalo sprostiti napetost. Kaj pa so stvari, ki jih rada počneš? Ko pridejo težki trenutki in dnevi, je lahko zelo sproščujoče, če si privoščiš dejavnosti, ki ne terjajo veliko energije, a ti pomagajo, da se dvigneš in počutiš vsaj za odtenek boljše. Napisala si, da imaš mačko. Ali te sprošča, ko jo pobožaš in samo poslušaš, kako prede? Ukvarjanje z živalmi je že ena taka dejavnost, ki nekaterim pomaga, da izboljšajo svoje počutje.  

Če pa tvoja stiska traja že zelo dolgo in iz nje ne vidiš izhoda, saj se ti zdi, da si že izčrpala vse vire, bi te spodbudila, da poiščeš tudi strokovno pomoč. Stisko lahko zaupaš svetovalni službi v šoli, kar je tudi najbolj in najhitreje dostopna strokovna pomoč. Če želiš, pa lahko tudi zaprosiš za napotnico za psihologa, kamor te bo zelo verjetno usmerila tudi šolska svetovalna delavka.

Upam, da bo moj odgovor v pomoč. Dobrodošla si, da mi odgovoriš ali pa zaupaš še kaj, česar v prejšnjih pismih nisi.

Želim ti vse lepe stvari v novem letu, ki prihaja!

Jasna Verčko, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

lepo, da si se mi odzvala in bolj natančno pojasnila situacijo. Pišeš, da pogovor s starši ne bi prinesel olajšanja, prav tako pa obenem občutiš skrb, da bi starši izvedeli, kaj se s tabo dogaja. Slednje te tudi ovira, da ne poiščeš pomoči pri drugih osebah. Napisala si, da ti stik z mačko ne izboljša počutja. Zelo mi je žal, da si izgubila psa. Verjamem, da ga pogrešate.

Če sem prav razumela, je tvoja največja ovira, da ne moreš svojih težav nikomur zaupati, ker se bojiš odziva staršev, zato tudi ne obiščeš svetovalne delavke ali poveš bratu in sestri. Vendar pa je pomembno, da veš, da je svetovalna delavka zavezana k zaupnosti. Če prideš na prvi pogovor, kjer ji zaupaš svojo stisko, svetovalna delavka ne bo poklicala staršev v šolo. Seveda je treba zbrati veliko poguma, ampak so ravno napačne predstave o svetovalni službi vzrok, da malo učencev poišče pomoč. Zato le pogumno. Seveda ji lahko v pogovoru omeniš, da ne želiš, da bi starši izvedeli zanj. Kljub temu, da tvojo skrb razumem, se mi zdi zelo pomembno, da izkoristiš ta dragocen vir pomoči.

Zelo lepo je, da imaš dobri prijateljici. Vidim, da si zelo uvidevna oseba, ki stežka postavi sebe na prvo mesto. Ampak veš, prijatelji so pomembni ne le zaradi skupnega druženja, temveč tudi zaradi opore, ki nam jo nudijo. Zdi se mi, da bi ti bilo veliko lažje, če bi stisko zaupala eni izmed njiju. Pišeš, da jima ne želiš povzročati skrbi ali ju obremenjevati. Kaj, če na to pogledava z druge perspektive in ugotoviva, da bi prijateljici bolj skrbelo, če bi opazili, da si v težavah, ti pa jima ne želiš povedati? Kako bi ti ravnala, če bi bil kdo od tvojih prijateljev v stiski?

Vesela bom, če se ponovno odzoveš in zaupaš svoja občutja vsaj tukaj v svetovalnici, če ti je tako lažje.

Lepo te pozdravljam,

Jasna Verčko, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

hvala, da si mi svojo situacijo še natančneje pojasnila. Zelo sem vesela, da imaš občutek, da so odgovori zate koristni. Prav tako je super, da si našla način, ki te spravi v dobro voljo, pa tudi če le za kratek čas.

veseli me, da si začela razmišljati o pogovoru s svetovalno delavko. Verjamem, da je za takšen pogovor treba zbrati več poguma kot za našo svetovalnico, kjer lahko mladostniki ostajate anonimni. Vendar je žal tako, da je obseg naše pomoči omejen in vam ne moremo stati ob strani tako dobro, kot bi to storil strokovnjak v živo. Zato te spodbujam, da obiščeš šolsko svetovalno službo. Skrb, da bi zato poklicali starše v šolo, je odveč, saj lahko, kot sem ti že pojasnila, svetovalni delavki zaupaš, da želiš vajin pogovor ohraniti zase.

Napisala si, da si s strani prijateljic dobila odgovor, da iščeš pozornost. Je bila to katera od teh dveh prijateljic, ki si ju omenila v prejšnjih pismih? Če ne, potem sploh ni ovire, da na njuna vprašanja o svojem počutju odgovoriš iskreno. Prav tako je zelo lepo od njiju, da te povprašata o tem in verjamem, da to počneta zato, ker jima je zate mar. Enako velja za situacijo s tvojo mamo. Možno je namreč, da jo skrbi zate, če si veliko časa sama v svoji sobi. S tem seveda ni nič narobe – nekateri ljudje so bolj introvertni in so raje sami kot v družbi. Prepričana pa sem, da bi mami skrbi zelo olajšala, če bi ji iskreno pojasnila, zakaj potrebuješ nekoliko več časa zase.

Odločitev, kam naprej v srednjo šolo, ni lahka za marsikaterega devetošolca. Ali si že razmišljala, kakšen poklic bi te zanimal, kakšno delo te veseli? Za mnoge učence je zato priljubljena izbira gimnazija, saj jim pusti še nekaj let za končno odločitev o poklicu. Vendar je ob tem treba upoštevati, da je gimnazija zahtevna šola, kjer se od dijaka pričakuje, da vloži veliko truda v učenje. Končna odločitev o izbrani srednji šoli mora biti tvoja, saj boš le tako lahko motivirano sodelovala v njej, ne glede na pritiske učiteljev ali staršev. Res je, nekatere šole zahtevajo veliko točk in zelo dobre ocene, so pa tudi šole, kjer ni omejitve vpisa. Morda je lahko to še dodaten dejavnik, ki vpliva na tvojo odločitev. Verjamem, da ti bo pri srcu veliko lažje, ko boš imela izbrano srednjo šolo, kar se bo zagotovo odražalo tudi pri tvojem vsakodnevnem počutju.

Lepo te pozdravljam,

Jasna Verčko, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

glede na to, da te skrbi, ali si se pravilno odločila glede srednje šole, je to dodaten dober razlog, da obiščeš svetovalno delavko. Tako ti tudi ne bo treba povedati staršem, prav tako tvoj obisk ne bo nič nenavadnega sošolcem. Veš, svetovalni delavci se med seboj razlikujejo in če je tista svetovalna delavka poklicala starše, še ne pomeni, da bo tudi tvoja. Verjamem, da je v anonimnosti marsikaj lažje zaupati, vendar ti tukaj na tem portalu ne moremo nuditi tako kakovostne pomoči, kot bi jo dobila v živo. Naša svetovalnica skuša mladostnike usmeriti v reševanje težav in vas zato po potrebi napotimo do drugih strokovnjakov.

To, da je nekdo razposlal tvoje gole fotografije, je kaznivo dejanje in storilec lahko za to odgovarja. Zelo pomembno je, da to poveš nekomu, ki mu zaupaš in za koga čutiš, da te bo čim manj obsojal. Verjamem, da v občutju obupanosti svoje gole fotografije pošlje marsikateri mladostnik. Žal je pogosta posledica to, kar se je zgodilo tebi, zato je treba ukrepati čim prej. Skupaj z odraslo osebo se obrni tudi na policijo, saj je poleg tega, da se storilca ustrezno obravnava, nujno tudi to, da fotografije odstranijo. Pri tem ni pomembno, da se je dogodek zgodil prejšnje leto. Razumem, da boš za fotografije zelo težko povedala staršem, vendar je potrebno, da to izvejo od tebe, kot pa da nanje naleti kdo drug in izvejo na takšen način. Prepričana pa sem tudi, da bi te starši želeli zaščititi in bi pomagali pri tem, da se fotografije odstranijo in da se najde odgovornega za to.

Vem, da si napisala, kako težko ti je govoriti o svojih težavah. Vendar je to nujno, da boš lahko začela razreševati svojo stisko, sicer se bo le-ta samo še poglabljala, kar vodi v nezdrave, škodljive načine olajšanja, kot je samopoškodovanje. Toplo te spodbujam, da poiščeš pomoč v živo.

Želim ti veliko poguma in držim pesti, da dobiš razumevanje s strani drugih oseb!

Jasna Verčko, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

ker je svetovalka, ki je odgovarjala na tvoja sporočila žal odsotna, so me v uredništvu prosili, da ti še jaz odgovorim na tvoje vprašanje.

iz zgornjih sporočil je mogoče razbrati, da sta si s svetovalko, gospo Jasno, izmenjali že več sporočil in tako stkali lep odnos. Sama bi ti svetovala podobno kot gospa Jasna, da se mi zdi nujno potrebna pomoč v živo – bodisi v šolski svetovalni službi bodisi pri kakšnemu učitelju ali strokovnemu delavcu na šoli, ki mu zaupaš. Navajaš, da si zadnje težave uspešno rešila s pogovorom, kar nakazuje na to, da zmoreš in da je pogovor zelo učinkovit pri soočanju z marsikaterimi izzivi.

Pišeš, da imaš  v sebi slabe občutke in da ti pogosto gre na jok. Kadar si žalostna je prav, da se zjočeš, saj se na tak način vsaj malce razbremeniš teže, ki jo nosiš v sebi. Vsa živa bitja občutimo žalost, tudi živali. Večina sesalcev izraža žalost, razočaranje ali osamljenost na svoj način. Človek pa je edino bitje, ki je naučeno, da bi moral svoja čustva brzdati ali jih potlačiti, vendar to ni dobro. Jok je nekaj, kar bi si morali večkrat privoščiti, če se želimo iskreno izražati. Tlačenje čustev (tudi zaviranje joka) lahko nadalje povzroči psihološke in fizične težave, zaradi blokad na čustveni strani, ki se lahko nato prenesejo tudi na fizično raven. Imej v mislih, da je jok zdravilen in bi moral biti tako naraven, kot je naš smeh, če tako v tistem trenutku čutimo. Če v telesu čutiš napetost, je to običajno zaradi potlačenih čustev, ki se nabirajo v tebi. Da bi jih opustila, ni dovolj, da to storiš le z mislimi, ampak je treba to storiti tudi fizično – s solzami, ki želijo na plano. Z jokom lahko ugotoviš kaj se skriva za tvojimi emocijami in na telo blagodejno, očiščevalno deluje. Morda bodo tvoji prijatelji, družinski člani tvoj jok sprva sprejeli z začudenjem, s strahom ali nelagodnostjo, saj so bili verjetno tako kot ti, naučeni, da je to nekaj slabega. Zato povej svojim bližnjim, da je vse v redu in da moraš svoja čustva le spraviti na plano, ker se potem počutiš olajšano. Naj te ne bo sram joka in privošči si ga, ko čutiš, da ga potrebuješ.

Veseli me, da si ugotovila, da si izbrala pravo šolo. Opazovanje sveče oz. plamena, ko gori, se mi zdi odlična ideja za sprostitev in razmišljanje. Le prižgi si svečo, ko to potrebuješ, saj to res zelo pomirja.

Vsak človek zase je edinstven in neponovljiv. Mogoče imaš samo trenutno obdobje, ko ti bolj ustreza »biti tiho« in razmišljati. Vidim, da sicer rada pomagaš drugim, zato le pusti, da tudi drugi tebi pomagajo. S skupnimi močmi zmoremo več in vedi, da nisi sama. Menim, da bi bilo zelo dobro in predvsem koristno zate, da bi pričela z delom na sebi, na lastni samopodobi, izboljšanju samozavesti in samospoštovanja. To je dolgotrajen proces, ki ga ljudje (tudi odrasli) usvajamo oz. negujemo tekom celega življenja. Od lastne samopodobe je odvisno tudi, kako nas dojemajo vsi okoli nas, zato je pomembno, da vsak dan gradimo svojo samopodobo v pozitivni smeri. Prvi korak je to, da začneš verjeti vase in se zavedati, da si vredna ljubezni, uspeha, podpore, razumevanja in spoštovanja. Sproti si zastavljaj dosegljive cilje, doma, v šoli, pri dejavnostih, ki jih imaš rada (športno, glasbeno, kulturno področje). Bodi prijazna do sebe, vsak večer si zapiši vsaj eno stvar, ki te je osrečila ali razveselila in razišči svoja močna področja. Negativne misli o sebi odganjaj stran in se o tem tudi s kom pogovori. Pomni: misli imajo neverjetno moč in predstavljajo polovico cilja.

Bodi srečna takšna, kot si, ne takšna, kot misliš, da bi morala biti.

Verjemi vase. Spoštuj se. Zmoreš!

Tina Rezar, mag. prof. ped. in nem. in mag. zak. in druž. štud.