Vprašanje:
Kaj naj zdej
Tema: Žalost in depresija
-
ok
okej
okej
Objavljeno: 15 jan. 2026 20:06
Leta 2025 sem septembra doživela prelomni dogodk in sicer smrt osebe ki mi je res ogromno pomenila od tistega dneva dalje se neprepoznam ne vem kaj delam s svojim zivljenjem niha mi raspolozenje in pocutm se tok prazno da res nevem kok doug se to loh prenasam misla sm da mi bo to da sem bom zamotla s tem da s o tem vec ne pogovarjam im da grem dalje da sm zuni usak viknd pomagal, ampak res nevem u soli mi je slo prej dost uredu zdej pa je slo use navzdol res se dost ucim ampak sam nemorm se fokusirat ker nevem kaj naj nrdim moji starsi majo neko svoj pogled name ljudje s kerimi se druzm in k se dejansko ob njih pocutm dobr pa drugi pocutm se ujeto med dvema zivljenjema in krivo ker najbrz sploh ni tok slabo ampak sam prevec dramatiziram to da nimam dobesedno nobenga k mu loh use povem mi je res tezko pocutm se k da se morm vs pretvarjat da sm nekdo k nism a je use to sploh vredno pac itak bomo usi umrl na en al pa drug nacin?
-
Uredništvo
Urška Pisar
Objavljeno: 20 jan. 2026 16:48
Odgovor svetovalke:
Pozdravljeno dekle,
najprej hvala za tvoj iskren zapis, ki si ga delila na svetovalnici.
Pišeš, da si septembra 2025 doživela smrt tebi pomembne osebe. Na tem mestu ti najprej izrekam iskreno sožalje. Predstavljam si, da te je izguba prizadela. Izgube običajno uvrščamo na sam vrh stresnih dogodkov. Tudi sama po izgubi opažaš nihanja v razpoloženju, občutke praznine, ujetosti ter težave na področju pozornosti. Čeprav verjamem, da je opisano doživljanje zate neprijetno, je slednje sestavni del procesa žalovanja. Žalovanje je proces, ki traja in namen žalovanja ni pozabiti izgubljeno osebo, temveč najti načine kako živeti brez te osebe. Na začetku so običajno prisotna močnejša čustva, čez čas pa njihova intenzivnost upade. Zato je pomembno, da se zavedaš, da so tvoja doživljanja povsem normalna.
Izpostavila si, da imajo tvoji starši in prijatelji drug pogled nate, kar ti daje občutek ujetosti in dvojnosti življenja. Na tem mestu bi samo izpostavila, da je razumljivo, da te starši in prijatelji do neke mere vidijo drugače – vsekakor imaš tudi ti v omenjenih okoljih drugačni vlogi, vlogo hčerke in prijateljice. Kaj pa bi reka da je tisto, kar vidijo tvoji starši drugače kot bi si ti želela oz. na kakšen način te vidijo drugače kot tvoji prijatelji? Kaj ti daje občutek, da se moraš pretvarjati da si nekdo, kar nisi? Predstavljam si, da to od tebe zahteva veliko napora, hkrati pa verjamem da se ne počutiš sprejeto v tolikšni meri kot bi si želela.
Kljub temu, da imaš okoli sebe prijatelje in družino, imaš občutek da nimaš nikogar, ki bi mu lahko zaupala vse. Žal mi je, da se ob izgubi počutiš osamljeno. Predstavljam si, da bi ti bilo v pomoč v kolikor bi se lahko zares pogovorila z nekom o tvoji izgubi. Sporočam ti, da imamo v Sloveniji društvo Hospic, ki se ukvarja prav s podporo žalujočim. Na naslednji povezavi si lahko pogledaš ali imajo društvo kje v tvoji bližini: https://hospic.si/zalujoci-otroci-in-mladostniki/. V kolikor ga ni mi prosim sporoči, da lahko skupaj iščeva druge možnosti glede podpore v tvojem lokalnem okolju.
Lepo te pozdravljam,
Urška Pisar, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.