Vprašanje:
Kaj naj storim? Nočem več trpeti
Tema: Odnosi s prijatelji in vrstniki
-
Ne
Nevemkajnaj
Nevemkajnaj
Objavljeno: 16 jan. 2025 23:18
Pozdravljeni!
V osnovni šoli sem sicer bila bolj zadržana in tiha ampak je do nekje 7 razreda bilo vse vredu, potem pa si je moja takratna najboljša prijateljica našla novo družbo in potem predvsem v osmem so vse ostale šošolke so bile bolj "kul". Družila sem se le z eno, res da nisva bili ravno dobro povezani in se nisva videvali zunaj šole ampak ker je bila tudi ona izločena, sva pač bili skupaj. Bilo mi je zelo neprijetno ko je ni bilo v šolo saj se nisem imela z nikomer za pogovarjat in sedeti pri malici. Včasih sem potem sedela zraven"kul" punc a se niso ozirale name, kot da ne ni. Komaj sem čakala da bo konec te šole in sem se res veselila srednje šole.
Bil je prvi teden srednje šole, zdelo se mi je super, že med počitnicami sem si zadala cilj, da v srednji šoli ne bom tiha in mirna in da se bom povezala s sošolci,... Prve 4 dni je bilo vse super kar me je zanimalo sem vedno vprašala profesorje, ni me bilo strah, z kar nekaj sošolci sem se pogovarjala in sem si že mislila da to pa bo zdaj čisto nasprotje oš. Prvi petek prvi teden v šoli sem se zelo slabo počutila in zato odšla domov. Naslednji teden sem pristala v bolnici, kjer sem bila 10 dni. V šolo je torej ni bilo cel 2 teden pouka in 3 teden so imeli spoznavni tabor, na katerega seveda zaradi bolezni nisem mogla. V šolo sem se vrnila šele konec septembra in bilo je tako čudno. Sploh še nisem vseh poznala. tiste punce s katerimi sem se prej kdaj pogovarjala so bile ob nekih drugih sošolkah v drugi družbi logicno in tako sem spet ostala sama. Snov sem nekako nadoknadila sem pač cele dneve prepisovala snovi za nazaj ampak nisem pa imela neke želje se družit s tisti dekleti s katerimi sem se na začetku poznala saj so vidno uživale v novi družbi. 2 sošolki sta tudi bolj tihi in mirni zato se "družim z njima" čeprav to zgleda tako, da skupaj jemo in smo večino časa tiho, med odmori skupaj pred učilnico čakamo na pouk in gledamo v telefon. Pač res komaj čakam da se pouk začne ker mi je mučno bit v šoli v smislu ob sošolcih ker nimam niti enega prijatelja. Ponavlja se zgodba iz osnovne. Velikokrat imam tudi kake kontrole, preiskave zato večkrat manjkam po nekaj ur. Moji starši o tem nič ne vejo, saj njim enostavno ne morem povedat takih stvari, nikoli se ne pogovarjamo nič takega, vedno samo: kaj ste delali v šoli. Zdaj sem ena najbolj mirnih, tihih, neopaznih in depresivnih sošolk/sošolcev. Zadnjič smo imeli na šoli božični ples/dogodek pač nekaj takega. Mama ni razumela, zakaj nočem iti, zato sem se ji zlagala, da sem se dogovorila z enimi sošolkami in da grem. Tisti 2 ki sta tudi bolj tihi in se družimo nista šli zato itak nisem imela nikogar. Peljala me je pred šolo šla sem pogledat noter. Bilo je videt fajn. Ljudi iz višjih ali drugih letnikov je poznam. Videla sem enega sošolca a ni šajs da bi šla tja. No potem sem šla v bližnji bar, kjer sem 3 ure sedela, pila čaj in brala knjigo. Potem sem šla pred šolo in mamo poklicala naj pride pome.
Nočem tako celo srednjo šolo trpeti. Kaj naj storim?
Vem da bo najbrž odgovor naj se začnem pogovarjat svsošolci, ampak kako? Pa daj naj si najdem kak krožek Po pol leta se je oglasila in nas opazila al kaj si bodo mislili? Ja prijave na krožke so bile v septembru, zato se zdaj več ne morem prijavit.
Oprostite za tak dolg spis in pravopine napake!
-
Ja
Jana
Jana
Objavljeno: 17 jan. 2025 23:36
Hej,
Jaz imam popolnoma iste težave zadala sem si da bom v srednji bolj komunikativna ker v osnovni nisem imela nobenega razn ene ki pac je isto niso imeli najbolj radi in sma se pač družile. Zdaj pa sem si zadala da bom bolj komunikativna in kak mesec ali dva mi je uspevalo zdaj pa nevem zakaj sam ko imamo malico sem spet tiho drugi se pogovarjajo jaz pa nevem kaj naj rečem tako nimam ideje. jaz tudi prosim za odgovor
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Re
Red mafia
Red mafia
Objavljeno: 18 jan. 2025 12:30
Čau, ej vem da bo tole bedasto zvenelo ampak men se dogaja čist isto.
Nisem ŠE. v srednji šoli bom pa kmalu. In iskreno nevem če se veselim. Jaz sama ne vidim fore v make-upu, skincare, tik toku etc.
In o tem se moje sošolke ves čas pogovarjajo. Nevem bedno je. In če bo SRDN šoli huje, me je res strah.
Jaz bi se na tvojem mestu prijavila na obveznosti izven šole, in tam poskusila 'od začetka'. Nevem jaz hodim na sodobni ples, in ja potrebovala sem nekaj časa a punce tam so res fajn!!
TO ti jaz priporočam. Če bi pa še kej pisala sm povej!
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
_izbrisan uporabnik_
Objavljeno: 21 jan. 2025 08:31
Odgovor svetovalca:
Pozdravljena,
Zelo pohvalno je, da si zbrala pogum in spisala to sporočilo. Potrudila si se, da opišeš občutke in misli, s katerimi se trenutno spopadaš. Iz spisa lahko zaključim, da bi si želela boljših odnosov s sošolci, kot jih imaš trenutno. Navajaš tudi, da si na začetku srednje šole sledila svojemu cilju, da bi se več pogovarjala z njimi. Potem, ko si zbolela si nekaj časa bila odsotna, in če prav razumem, se počutiš, kot da si zamudila priložnost, ki so jo drugi imeli za druženje in navezovanje stikov. Morda bi te na tem mestu povabila, da še enkrat ovrednotiš to misel in jo zagledaš iz drugega kota: na to, da si manjkala iz šole nisi imela veliko vpliva, ampak zdaj imaš novo priložnost, da poskusiš vzpostaviti odnos s sošolci. Takšno razmišljanje, ki je hkrati realistično, a tudi pozitivno, nam lahko pomaga in nam da dodatno spodbudo, da dosežemo cilj, ki smo si ga zastavili. Verjamem pa, da ti je vseeno težko narediti ta prvi korak. Morda bi mi lahko opisala kaj si ti o tem misliš, kakšna čustva to spremljajo?
Opisuješ, da si šla na božični ples in ti je izgledalo zanimivo, ampak si se vseeno odločila, da se umakneš iz situacije. Zdi se mi, da si to naredila zaradi občutka strahu, a imam prav? Včasih, ko čutimo strah se določenih situacij izogibamo, morda so za tebe to socialni dogodki, kjer je pričakovano, da se družimo in pogovarjamo z drugimi. Čeprav izogibanje za trenutek prinese občutek olajšanja, ima tudi svojo past, saj lahko še bolj utrdi strah, ki ga čutimo. Dolgoročno gledano, je za nas boljše, da se izpostavimo tej situaciji in sami sebi dokažemo, da to v bistvu ni nevarno, kot se je sprva zdelo. Morda se ti to zdi nemogoče, ampak lahko začneš z manjšimi koraki. Mogoče ti bo lažje, če najprej poskusiš s sošolkami s katerimi preživljate čas skupaj, a navajaš, da v bistvu ni prisotna pristna komunikacija. Ali bi lahko z njimi začela pogovor, jih povabila na druženje izven šole?
Ker je prvi korak tudi tisti, ki je najtežji, se lahko odločiš za majhen prvi korak, nekaj, kar bo predstavljalo izstop iz cone udobja, ampak vseeno zmoreš to narediti. Predlagala bi ti, da si prebereš članek o izogibanju: Od izogibanja do akcije - izpostavljanje (https://www.tosemjaz.net/razisci/custva-in-psihicne-stiske/od-izogibanja-do-akcije-izpostavljanje/). Tam boš našla tudi delovni list, kjer lahko glede na svoje potrebe in želje oblikuješ manjše korake, ki te bodo peljali do tvojega cilja, podobno kot, da bi hodila gor po stopnicah. Ker pa se lahko zgodi, da te čustvo strahu še vedno ustavlja pri doseganju ciljev, ti predlagam par vprašanj, ki so sestavni del tehnike detektivskega razmišljanja. Ta ti bodo pomagala, da situacijo zagledaš iz več različnih perspektiv:
Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi? Kaj je najboljše, kar se lahko zgodi? Kaj pa je najbolj verjetno, da se bo zgodilo?
Če bi se tvoja prijateljica znašla v enaki situaciji, kaj bi ji svetovala?
Zelo bom vesela, če boš kaj od tega preizkusila in mi napisala rezultate. Ostajam pa na voljo, če te še kaj zanima in bi rada nadaljevala ta pogovor. Vse dobro,
Ivona Popović, dipl. psihologinja (UN)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.