Vprašanje:
Kaj naj storim
Tema: Čustva, Odnosi v družini, Razmišljam in imam stališča
-
iz
izgubljena
izgubljena
Objavljeno: 19 jan. 2023 18:23
Živjo,
znašla sem se v neki osebni zagati in ne vem več kaj in kako. Po končani SŠ sem šla na faks-zaradi spleta okoliščin sem se v 2. roku prijavila na tisto kar je ostalo in me je vsaj malo zanimalo, a sem hitro ugotovila, da so predavanja usmerjena v drugo smer kot sem pričakovala, zato sem pustila faks in šla delat. Prihranila sem denar in si izpolnila dolgoletne sanje-za nekaj časa sem odpotovala. To je bilo moje prvo pravo potovanje, ki pa je zbudilo sanje, na katere sem tekom let pozabila-v srednji šoli sem ves čas sanjala kako bom potovala, saj je to nekaj kar si resnično želim (na vse skupaj pa sem pozabila, saj je bil odgovor na moje prošnje za potovanje vedno 'ne ne moreš ker nisi polnoletna').
Trenutno še živim pri starših in sem sprva mislila, da lahko s selitvijo še počakam, saj bi na ta način lahko prihranila denar in potovala. Toda jaz ne morem več. Dobesedno ne zmorem več biti doma. Mami me dela tako zelo zelo živčno, da se mi kar meša. Vse jih imam zelo rada, vendar preprosto ne morem več živeti z njimi pod isto streho. Ugotovila sem tudi, da kadar sva z mami skupaj doma (kadar sva obe frej recimo), veliko več jem, četudi nisem lačna - čeprav jem več še vedno pazim na prehrano in se ne zredim, a imam željo po hrani vseeno bistveno večjo. Prav tako sem ugotovila, da se stalno trudim, da bi zadovoljila svoje starše. Tega ne počnem namensko, ampak gre bolj za nekaj podzavestnega, čeprav mi je v zavednem delu popolnoma vseeno kaj si mislita. Stalno se trudim, da bi bila ponosna name, čeprav mnogih od stvari ki jih storim, sama niti ne želim-npr. izpit za avto (pri tem občutim še poseben pritisk in nervozna postanem samo da ga kdo od njiju omeni), draga darila (mami je nagnjena k velikemu obdarovanju, sama tega ne maram-ne prejemati ne dajati dragih daril, ni mi všeč. Toda kadar obdarujem domače vseeno vedno dam maximalno od sebe, da mati slučajno ne bodo rekli kaj čez mojo izbiro). Iskreno rečeno sem že tako sita in utrujena od vsega pritiska, od vse živčnosti v tej hiši in da sploh ne omenjam stalnega zaje*avanja (oprostite za besedo) oz. otročjih šal na račun en drugega.
Skratka dovolj imam in bi rada šla na svoje, a ne vem kako-zaradi denarja. V najem ne želim iti, saj sem to že enkrat poskusila in se mi ne dopade. Nakup pa bi bil strašansko drag, tako da bi se od potovanj lahko poslovila za kar zelo zelo dolgo.
Prosila bi za nasvet glede selitve, imate kakšen predlog, kakšno rešitev? Prav tako bi prosila za nasvet kar se tiče staršev-rada bi se osvobodila tega občutka, da moram biti popolna, in rada bi se osvobodila tega občutka stalne nervoze.
Hvala za pomoč.
-
Uredništvo
Katarina Maučec
Objavljeno: 23 jan. 2023 13:21
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena!
Praviš, da trenutno živiš pri starših, ampak se doma počutiš zelo živčno. Želiš si delati stvari na način, da bodo starši zadovoljni in da bodo ponosni nate, četudi na račun svojega zadovoljstva in počutja. Kljub temu da ti na zavestni ravni ni mar za to, kar si mislita, tvoja težnja po zadovoljevanju njihovih potreb še vedno ostaja in deluje iz ozadja. Opazila si tudi, da kadar sta z mamo sami doma, da imaš večjo potrebo po hrani in več ješ. Kljub temu pa na prehrano uspeš paziti. Razmišljala si že, da bi šla živeti na svoje, vendar ti najem stanovanja ne ustreza, nakup pa je zelo drag.
Najprej bi te rada pohvalila, da si uspela uresničiti svoje sanje in si privoščila pravo potovanje ter da navsezadnje nisi povsem pozabila na svojo željo, kljub temu da tvoji starši v srednji šoli tvoje želje niso odobravali. S tem si si pokazala, da kljub temu da velikokrat želiš zadovoljevati želje staršev, se znaš postaviti tudi zase in narediti to, kar si želiš ti. Prav tako je iz tvojega zapisa razvidno, da imaš veliko vpogleda v svojo situacijo, veš kaj se dogaja, veš kaj te moti in si to želiš spremeniti. To je zelo dobro, saj nisi vdana v situacijo, ampak se trudiš iskati rešitve.
Tvoja družinska dinamika in situacija sta precej zapleteni in posledično nimam enostavnega odgovora, kako bi se lahko osvobodila neprestane napetosti in potrebe po popolnosti. Ti občutki so se verjetno oblikovali skozi vzgojo, skozi pričakovanja, ki so jih starši imeli do tebe skozi odraščanje, skozi način komuniciranja tekom odraščanja in podobno. Tako verjetno niso nastali naenkrat, vendar so se dlje časa razvijali in oblikovali, kar pa ima za posledico, da tudi soočanje in razreševanje teh ni tako enostavno. Za udejanjanje nekih dolgotrajnejših sprememb bi ti svetovala psihoterapijo, ki bi ti pomagala odkriti vzorce mišljenja, izvor tvojih težav in te naučila, kako se z njimi spopasti. Tudi povečana potreba po hrani, ko si z mamo sama doma, je eden izmed znakov občutkov napetosti. To, da ješ več je eden izmed načinov soočanja s težkimi čustvi in napetostjo, kar imenujemo čustveno prehranjevanje. Tudi to bi se lahko tekom terapije naučila obvladovati.
Eden izmed nasvetov, ki ti jih sicer lahko dam, je da vsakič ko želiš narediti nekaj, kar si želijo drugi, sama pa tega nočeš, se poskusiš ustaviti in si postaviti naslednja vprašanja. Zakaj želim to narediti? Ali upoštevam svoje želje in potrebe? Kaj se bo zgodilo, če naredim to kar jaz hočem? Kakšne bodo posledice? Kako se bom počutila, če svojih želja ne bom upoštevala? Ko delamo stvari zato, ker želimo zadostiti drugi osebi, bo sicer druga oseba v tistem trenutku zadovoljna, ampak naši občutki neugodja in napetosti pa bodo vztrajali veliko dlje in imeli močnejši učinek na nas. Zato je dobro postaviti meje in sebe dati na prvo mesto. Kljub temu da bo morda druga oseba razočarana nad tabo, ker nisi naredila nekaj tako kot je ona pričakovala, boš pa vseeno ti vedela zakaj si nekaj naredila in boš lahko ponosna nase, da si sprejela odločitev skladno s svojimi željami in ne potrebami drugih.
Prav tako ti svetujem, da se poskusiš o svojih občutkih pogovoriti s starši. Morda oni niti ne vedo, da te z vprašanji glede vozniškega izpita postavljajo v neprijetno situacijo. Razloži jim zakaj ga še ne želiš opravljati zdaj in da boš ti sprejela odločitev, kdaj se ga boš lotila. Tudi v zvezi z obdarovanjem poskusi staršem razložiti, kako se počutiš ob obdarovanju z dragimi darili in kako bi si želela, da bi obdarovanje potekalo. Ne vem, ali si si se že poskusila pogovoriti, ampak obstaja možnost, da lahko ti zaznavaš njihova pričakovanja in želje na določen način, pri čemer pa se oni niti ne zavedajo, da dajejo vtis takšnih pričakovanj.
V zvezi s selitvijo v svoje stanovanje te povsem razumem. Trenutna situacija z nakupovanjem stanovanj mladim res ni naklonjena. Žal pa sta najem in nakup edini pravi možnosti, če se želiš osamosvojiti. Če si nakup stanovanja lahko privoščiš, se je potrebno vprašati, ali potovanja odtehtajo tvoje počutje in razpoloženje doma. Ali ti potovanja predstavljajo zadosten oddih od družinskih razmer ali pa bi jih bilo vredno za nekaj časa odložiti in prioriteto dati nakupu stanovanja? Pravzaprav se je dobro podobno vprašati tudi v zvezi z najemom in izbrati manjše zlo. Vse odločitve imajo svoje prednosti in hkrati slabosti. Na tebi pa je čemu boš dala prioriteto.
Upam, da sem ti s svojim odgovorom vsaj malo pomagala.
Vse dobro!
Katarina Maučec, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
iz
izgubljena
izgubljena
Objavljeno: 28 feb. 2023 17:21
Pozdravljeni,
rada bi se vam iskreno zahvalila za pomoč. Na podlagi vašega svetovanja in pogovora s prijateljico sem začela obiskovati terapije. Gre seveda za dolgotrajen postopek-ne bo vse odlično čez noč-vendar že zdaj opažam pozitivne spremembe.
Še enkrat iz srca hvala :)
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Uredništvo
Katarina Maučec
Objavljeno: 01 mar. 2023 16:04
Odgovor svetovalke:
Pozdravljena!
Najlepša hvala za tvoje sporočilo, ki mi je polepšalo dan. Zares mi zelo veliko pomeni, da sem ti s svojim odgovorom pomagala in da si se odločila obiskovati psihoterapijo. Čestitam!
Tako kot si zapisala gre za dolgotrajen postopek. Je pa odlično, da že vidiš pozitivne spremembe. Kar tako vztrajaj naprej. Morda bodo vmes prišla tudi težja obdobja, vendar je dobro, da v takšnih trenutkih ne obupaš in nadaljuješ.
Vse dobro!
Katarina Maučec, mag. psihologije
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.