Kaj naj storim

Odgovor svetovalke:

 

Pozdravljena.

Razumem, da si se znašla v zelo težki situaciji. Praviš, da se moraš preseliti iz Kranja v Radovljico, kar zate pomeni tudi menjavo šole  v 6. razredu in to ravno zdaj, ko se končno počutiš, da pripadaš razredu, ker ste ustvarili močne prijateljske vezi. Verjamem, da si vesela in ponosna na to kar ste ustvarili in prav je, da si. To da si v tem razredu našla svoj prostor in se povezala z drugimi, je res nekaj lepega. Občutek da pripadaš, si sprejeta in imaš prijatelje je zelo dragocen. Zdaj pa se ti zdi, da moraš vse to pustiti za sabo, ker starši ne dovolijo, da bi še naprej hodila v isto šolo, pa čeprav z avtobusom. Razumem, da ob tem doživljaš stisko, imaš občutek, da se ti dogaja krivica in si zaradi tega v eni točki tudi zelo burno reagirala.

Selitev je zelo velika sprememba, in takšne spremembe so za vsakega človeka, še posebej v tvojih letih, lahko zelo težke. Ampak to ne pomeni, da bo tako ostalo za vedno. Morda tega zdaj ne verjameš, ampak ljudje imamo sposobnost, da se prilagodimo na nove okoliščine in tudi v njih ustvarimo ali zgradimo nekaj novega. Mogoče te je zdaj strah, da v novi šoli ne boš našla svojega prostora, ampak obstaja velika verjetnost, da boš ob spoznavanju novih ljudi ustvarila tudi nova prijateljstva. To ne pomeni, da boš pozabila svoje stare prijatelje, ampak da si sposobna ustvariti še eno posebno izkušnjo. S starimi prijatelji pa lahko ohraniš stike in se s starši dogovoriš za kakšen obisk Kranja v času počitnic, kjer se z njimi tudi srečaš.

Glede pogovora s starši: verjetno ne moreš preprečiti selitve, ker o tem odločajo odrasli, lahko pa jim poveš, kaj ti ta sprememba pomeni. Mirno jima lahko pojasniš, da te ne skrbi le selitev, ampak to, da boš morala na prvi dan popolnoma sama v novo šolo, kjer nikogar ne poznaš. Povej jima, da te to straši, da si zmedena in da rabiš njuno pomoč, da ti pomagata narediti prehod čim lažji. Morda te lahko kdo od njiju prvi dan pospremi, lahko si greste tudi že prej ogledati šolo, da boš vedela kje imaš učilnice. Mogoče lahko pred začetkom šolskega leta izveste kdo bo tvoj razrednik/razredničarka in jo spoznaš. Morda se v času poletnih počitnic skušaš povezati s katerim od sovrstnikov (popoldan na igrišču, ...). Če težko ohranjaš mirnost, ko skušaš o tem govoriti s starši, jima lahko napišeš tudi pismo. V njem opiši kaj ti tvoji prijatelji pomenijo in da bi želela z njimi ohraniti stik, zakaj ti je težko, kaj te skrbi, kaj bi ti pomagalo. Včasih misli lažje v celoti napišemo kot povemo, prav tako bosta pismo starša lahko v miru prebrala v celoti in o njem razmislila.

Tudi če se ti zdaj zdi, da boš izgubila vse, kar si imela, si enkrat že dokazala, da imaš sposobnost povezovanja ljudi. Tega s selitvijo ne boš izgubila in jo boš lahko uporabila tudi v novem okolju. Mogoče te tudi v novem kraju čakajo nova prijateljstva in lepa doživetja.  Včasih se stvari uredijo počasi, korak za korakom, zato bodi potrpežljiva s sabo. Dovoli si, da ti je hudo, ampak ne pozabi, da si pogumna, prijazna in sposobna ustvariti nekaj lepega tudi drugje. Držim pesti zate. Če mi želiš še kaj napisati, sem tu zate.

 

Tanja Kodrič, dipl. psihologinja (UN)

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

Razumem, da ti je misel na novo šolo neprijetna in da si težko predstavljaš kaj te čaka. In popolnoma razumem, da ti ne bi bilo prijetno, da bi te starši prvi dan pospremili, ker si že v letih, ko želiš biti bolj samostojna.

Tvoja ideja se mi sicer zdi premišljena in vredna, da jo deliš s starši. Misel, da bi še eno leto hodila skupaj s sestro in ostala v znanem okolju, ti očitno daje občutek varnosti, hkrati pa si pripravljena, da bi šolo zamenjala leto kasneje. Dobro razmišljaš tudi vnaprej, ko praviš, da bi v vmesnem času lahko ustvarila nova prijateljstva, kar bi ti prepis na novo šolo tudi olajšalo. Vsekakor lahko poskusiš svojo idejo predstaviti staršem. Pomembno je, da v pogovoru ostajaš mirna in jasna. Pojasni jima, da bi bil ta velik korak zate lažji in boš nanj tako tudi bolj pripravljena. Daj jim vedeti, da razumeš njuno skrb, ampak da si ta predlog skrbno premislila in ti res veliko pomeni. Včasih odrasli ne pomislijo, kako takšne spremembe zares vplivajo na njihove otroke, zato je prav, da jima to poveš.

Če se ne bosta strinjala, to ne pomeni, da te ne razumeta ali da jima ni mar. Včasih imajo starši določene skrbi, ki jih ne povedo takoj. A to ne spremeni dejstva, da si naredila vse, kar je v tvoji moči in da si poskusila najti čim boljšo in primerno rešitev.

In če boš med poletjem uspela navezati kakšen stik z vrstnicami v novem kraju, bo to super! To ti bo zagotovo pomagalo, tudi če bo sprememba na koncu neizogibna.

Tukaj sem, če boš želela napisati še kaj. Res ti želim, da se zadeve odvijejo tako, da se boš počutila varno in slišano.

Tanja Kodrič, dipl. psihologinja (UN)