Kaj naj se naredim

Meni je ful cudno bit tu in to pisat ampak jaz tak nemorem vec pac utrujena sem vsega in vseh okoli sebe. Pac jaz bi samo rada da bi me nekdo poslusal in ne obsojal take kot sem. Mene je tak sram tega kak zgledam pac groza me je pogledat v ogledalo in it ven iz hise ker vedno ko hodim kje zunaj se mi zdi da me vsi obsojajo za moj obraz in da se mi smejijo in v soli je se hujse pac jaz se tak sovrazim in res se cudno pocutim ko to pisem ampak je resnica ki si jo se sama vcasih ne morem priznat in tud v osnovni soli so me zafrkavali pa se norcevali iz mene ker tak zgledam. Sej si bi zelela pogovorit z kako prijateljico o tem da mi bi blo lazje ampak noben nikoli ne poslusa mene . Jaz sem vedno vsem ob strani in jim pomagam kolko lahko pa dam kaki nasvet ampak noben nikoli ne vprasa mene ce sem okej in nobenega ne briga cez kaj vse jaz morem it v tem zivljenju. Spomnim se ko smo se enkrat na druzenju z prijatelji pri meni doma malo napile in sem ponesreci povedala dvema prijateljicama da vcasih bruham po tem ko jem(ne vec ze nekaj casa) in da mam ful tezave z hrano nasplosno ze zelo dolgo in to se je v zadnjem letu (ker sem zbolela za sladkorno) poslabsalo in nobene sploh ni brigalo tak nic ampak te isti dve osebi ko jima je ena druga prijateljica povedala da vcasih ko je zalostna preskoci kak obrok in sta jo takoj ful potolazili pa zdaj vedno pazita da je ko smo skupaj pa tak. In zdaj razmisljam ce sem res tak nicvredna in zakaj noben ne zeli poslusat mene. Vcasih sem se bla vsaj nekaj pametna zdaj pa mi ocene ful padajo pa se na gimnaziji sem in mi je tezko se ucit ker se nemorem zbrat. Vsaj kaj razmisljam je samo kaj si drugi mislijo o meni in o mojem igledu in to mi je grozno. Malo me je strah to poslat ker nocem zvenet nekaj zaj dramaticno pa to ampak me je strah da bi za to sporocilo moji starsi zvedli in upam da so to nikakor ne zgodi ker to bi pa res vse uniclo. Nimam vec volje do nicesar ne do mojega sporta ne do sole in ne do prihodnosti nic mi ni vec. Ful mi bi pomenlo ce bi kdo sploh prebral to sporocilo in me enkrat b zivljenju poslusal to je vse kaj rabim trenutno. Hvala ce mi kdo odgovori ker to res rabim.

Lej jz te popolnoma razumem tudi mene me zafrkavajo ma ne zaradi videza vendar zaradi tega ker imam slabe komunicialne vescine. Imam spekter avtizma in s ne morem nikakor vklujuciti v druzbo ven grem bolj malo ker mi je tezko. Vec let sem hodil k psihologinji in doma mi pravijo da ne bo nic iz mene ker ne grem nikamor razen v fitnes.Mislim ze od majhnega imajo kaj za od mene povedati ostala dva moja brata sta kot angelcka in tega mi je dovolj. Tatu sem veckrat ga napizdil in on mi meni grozil da me bo vrgel ven z hise najslabse je bilo ko sem hodil aa srednjo pa padel letnik in se prepisal na drugo solo. SIcer sem zdaj tretji letnik in komaj cakam da naredim vsja eno solo in grem delat ker solo res sovrazim to ni okolje zame raje imam delovno mesto kjer se z ljudi vsaj razumem.Skratka tudi mene me ze od nekdaj vsi zajebavajo v glavo ze od majhnega v osnovni me je tudi nekdo hodo pretepel vendar me  niti ne gane vec ti imas vsaj nekaj prijateljev jaz ne vem ce imam niti tri . Pa se tezave z ukrivljenim hrbtom imam ,ne vem jaz sem se odlocil da bom delal zasluzil si dovolj denarja in sel prod od doma in si dobil stanovanje.v mislih sem imel da bi nekoc imel vilo ob morju pa dobre avte ker mi je tudi cilj.Verjemi stvari se lahko nepricakovano obrnejo ce imas voljo lej upam da sem ti malo pomagal ce ne vsaj povedal da nisi edina.