Kaj naj naredim?

Živjo, kdorkoli to bere. Moja zgodba je takšna. Ko sem bil še majhen in hodil v vrtec, so me tam nadlegovali. Čeprav sem hotel biti še tako prijazen do drugih, nikoli nisem bil uspešen pri iskanju prijateljev. In ko sem prišel v šolo je bilo samo še huje. Zmeraj so me zafrkavali in nadlegovali na različne načine ( tudi fizično ). Hotel sem povedati staršem in učitljem ampak je večja skupina zmeraj zmagala. Odrasli nič niso naredili, ko sem povedal. Samo opozorili so jih in potem je bilo samo še huje. In to se je dogajalo celih 12 let kar me je že res mentalno uničilo. Sem pa imel na šoli svetovalko (psihologinjo) samo ni dosti pomagalo. Moja starša sta se ločila, ko je bil moj oče čisto na tleh saj je imel kritično poškodbo in bil je brez denarja. Takrat ga je moja mama zapustila in mi je bilo zelo grozno gledati očeta kako propada. Moje življenje je bila prava polomija. Ampak takrat sem spoznal punco, ki mi je bila vse na svetu. Vse mi je pomenila. Ampak me je zavrnila kot vseh 30 drugih. Ampak ona je bila drugačna ker mi je pomenila vse. Nisem je mogel preboleti 3 leta. Ampak potem sem spoznal mojo bivšo. Takrat se mi je svet obrnil saj je dejansko mi šlo na bolje po vseh teh letih. Prebolel sem tisto punco in življenje se mi je zdelo lažje. Ampak potem sem spoznal da me je ta punca 7x prevarala. Vmes sem poiskusil vse da bi si življenje spravil na bolje. Treniral nogomet kar so moje sanje. Ampak nisem dovolj dober za noben klub in me noben klub noče sprejeti oo grem na poiskušnje. Hodil sem tudi v fitness ampak nič mi ne pomaga da bi mi bilo lažje. Vse sem že poiskusil. Ne morem spati, ne morem jesti. Nimam energije sploh več dihati. Vsak dih mi je težji in res ne morem zdržati več. Enkrat sem celo poiskusil narediti samomor pa me je moj oče rešil v zadnjem trenutku in potem mi je priskrbel še eno psihologinjo kar pa ne pomaga dosti. Ne vem več kaj naj naredim samo hočem da je te bolečine konec že jutri čeprav vem da to ni možno ker bolečina izginja na dolgi rok. Ampak jaz se že toliko let borim s tem da sem obupal. Ne morem več.

Hej, tut js mam podobno izkusno, z varanjem in vse, in ti hocm sam povedat da se za take ljudi ne smes sekirat. Punca bo ziher se kaka tkoda se tut za to ne sekiri. Ko bo, pac bo. Lahko da ze cez 3 mesce, mogoce pa sele vez 8 let. O samomoru pa res razmisl, ker vsako zivljenje je z razlogom in nevem no, res noces vrzt stran vsega kar te se caka. Najboljsi mozen scenarij je, da bos spoznal eno super punco, meu otroke, hiso, sluzbo, psa; al pa pac neka prihodnost ki jo hoces. Js vrjamem da gre lahko zdej samo se na boljs, glede na tvojo zgodbo, k je kr tezka. Probi res najdt nek hobi k ful uzivas (tko kukr si reku nogomet), pa ce si dobr al pa ne. Lej, sej vem da zdej ti jst nemorm spreobrnt misli ampak res mislm da bos mel ful lepo zivljenje, ker se obrne na boljs.