Kaj naj naredim

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej naj se ti zahvalim, da si zbrala pogum in z mano delila svoje misli ter občutke. Predstavljam si lahko, da je bilo ta korak težko narediti, a to da si zapisala in z mano delila svoja doživljanja pomeni veliko, saj je že to zelo pomemben korak.

Praviš, da si doživljala občutja praznine ter čustvene otopelosti in lahko si predstavljam, da ti je bilo zelo težko. Občutja otopelosti in ločenosti od lastnih čustev so zagotovo lahko strašljiva in razumem lahko, da si zaradi tega čutila močno potrebo po tem, da temu ubežiš in da nekako vsaj nekaj začutiš. In čeprav je bilo morda v tistem trenutku rezanje tvoj način za spoprijemanje s tem notranjim nemirom, je vseeno pomembno, da se zavedaš, da obstajajo varnejši in bolj zdravi načini, na katere si lahko pomagaš.

Bi mi lahko morda povedala, kaj se je pred prejšnjim petkom zgodilo, ko si se začela počutiti prazno in otopelo? Bi lahko morda prepoznala kakšen dogodek, misel ali občutek, ki bi lahko sprožili to stanje pri tebi? Tvoje misli in dejanja, ki so jim sledila, bi lahko kazali na to, da nekaj ni povsem v redu, morda te je kaj razburilo ali pa te že dlje časa kaj teži. Razumem lahko, da si je težko priznati, da nekaj ni v redu ali da te kakšna stvar še posebno teži, ampak s tem, ko boš to stvar prepoznala, boš lažje razumela, od kod izvira tvoja otopelost in praznina in se boš s tem lažje soočila. To nikakor ne pomeni, da si šibka, pač pa pomeni ravno nasprotno - kaže na to, da si občutljiva in pogumna.

Zato ti res toplo svetujem, da se zaupaš nekomu, ki mu lahko zaupaš - mogoče komu od staršev, ali komu od prijateljev_ic? Vedno se lahko obrneš tudi na svetovalno delavko oziroma svetovalnega delavca na svoji šoli, saj je ta oseba tam ravno zato, da pomaga mladostnikom v stiski. Če ti je težko začeti pogovor o tem, lahko poskusiš to napisati v obliki pisma.

Sprašuješ se, kako se lahko naslednjič, če se bodo ta občutja praznine in otopelosti ponovila, s tem soočiš na drugačen način. To, da skušaš najti bolj konstruktiven način soočanja je zelo pogumno, kaže na tvojo zrelost in željo po tem, da se s temi mislimi soočiš na način, ki zate ne bo tako škodljiv kot je rezanje. Svetovala bi ti, da premisliš, katere so aktivnosti, ki v tebi vzbudijo občutek pomirjenosti in sproščenosti in se jih lotiš, ko se zalotiš, da se spet začenjaš počutiti otopelo in prazno. To lahko vključuje sprehod v naravo, pisanje dnevnika, poslušanje glasbe ali pogovor z nekom, ki mu zaupaš. Če boš še vendo čutila potrebo po tem, da se s temi občutji zamotiš z nečim bolj fizičnim lahko poskusiš močno stiskanje blazine ali pa kakšno športno aktivnost, na primer tek. To so majhne stvari, ki lahko naredijo veliko razliko.

Predstavljam si lahko, da se počutiš prestrašeno in morda tudi samo v tej situaciji, a ni potrebno, da se s tem soočašsama. Zaslužiš si varnosti in nežnosti in če želiš, sem ti tudi jaz tukaj na voljo, da skupaj skušava poiskati še več načinov, kako si lahko pomagaš ali pa da skupaj raziščeva, od kod bi lahko izvirala tvoja občutja praznine in otopelosti.

 

Želim ti vse dobro. Javi se mi še kaj,

Sara Špiljak, dipl. psihologinja (un)