Kaj naj naredim?

Odgovor svetovalca:

Pozdravljen,

najprej bi ti rada povedala, da je povsem normalno, da se v takšnih situacijah počutimo prestrašene, zaskrbljene ali celo krive. Vidim, da si si dron že dolgo želel preizkusiti in da to ni bilo iz slabih namenov – vodila sta te radovednost in navdušenje. Včasih pa se stvari ne izidejo tako, kot si želimo, in pride do napak. Pomembno je, da veš, da napake delamo vsi, tudi odrasli, in da nas ravno način, kako se z njimi soočimo, oblikuje kot osebe.

Kar se je zgodilo, se žal ne da več spremeniti, ampak vedno lahko vplivaš na to, kako boš nadaljeval. Dobro bi bilo, da bi se z bratom pogovorila o tem, kako bosta staršem odkrito in iskreno povedala, kaj se je zgodilo. Čeprav je to lahko zelo težko in te je morda strah njihove reakcije, večina staršev ceni poštenost in odgovornost. Lahko začneta s tem, da jima razložita, da sta želela samo preizkusiti dron in da vama je žal za škodo. Tako bosta pokazala, da razumeta posledice svojih dejanj.

Morda bi lahko skupaj razmislila tudi o tem, kako bi pomagala popraviti situacijo. Na primer, ponudita, da prispevata k stroškom popravila ali nadomestitve drona, če je to mogoče. Tudi če nimata takojšnjega načina za to, že sama pripravljenost nekaj narediti veliko pomeni.

Pomembno je tudi, da ne bosta preveč stroga do sebe. Vsak od nas kdaj naredi napako, pomembno pa je, da se iz nje kaj naučimo. Poskusi razmisliti, kaj si se iz te izkušnje naučil in kako ti bo to pomagalo v prihodnje.

Če pa te občutki krivde ali stresa preveč obremenjujejo, ne pozabi, da lahko vedno poiščeš pogovor tudi pri nekom, ki mu zaupaš – prijatelju, sorodniku ali svetovalcu.

Držim pesti zate! :)

Jana Slaviček, dipl. psih. (UN)