kaj naj naredim :(((

Odgovor svetovalke:

Draga študentka.

Verjamem ti. Toliko napora, skrbi, energije si vložila. Toliko ur preživela v strahu in paniki. Rezultata pa kar ni in ni. Kje je smisel? Obup bi marsikomu najprej prišel na misel.

Ko si to pisala, si bila še posebej v stanju, ko nisi zmogla videti pred sabo nobene rešitve. Upam, da je počutje sedaj, ko že bereš moj odgovor, vsaj malo manj utesnjujoče.

Kaj torej storiti? Kadarkoli se v življenju to vprašamo, velja najprej preveriti, kako smo mi v danem trenutku. Kaj potrebujem? Kaj pogrešam? Kaj je ta hip najbolj nujno za to, da preživim, da se zaščitim?

Včasih - ob hudih stiskah pa pogosto - je to: samo dihati. Počasi, s polnimi pljuči in trebuhom. Obmirovati. Narediti premor. Umakniti se iz okoliščin, ki nas dušijo. Brez preizpraševanja posledic. Imaš kakšno domačo žival? Kaj ta stori, ko se počuti ogroženo? Umakne se, po potrebi pa še zalaja, prhne ali začivka. V skrajni sili šavsne. Na misel ji ne pride, da bi še sama sebe s čim ogrozila. Ni tako?

Torej zadihaj. Odmakni se od učenja. Nameni vsaj en dan izključno in samo sebi. Najbolje, če to narediš zadnji dan pred izpitom. Možgani pred največjimi izzivi nujno potrebujejo regeneracijo. Počivaj. Naspi se! Ljudje so vedno znova začudeni, kako malo je kdaj treba, da stvari zagledamo v čisto drugi, veliko svetlejši luči: 8 ur spanja, hranljiv in nasiten obrok hrane, sprehod v naravi, smeh s prijatelji, objem nekoga, ki ga imamo radi.

Delati in študirati velja pametno, ne veliko. Pametno študirati vzame mnogo manj časa, prinese pa znantno boljše rezultate. Kaj to pomeni? Postaviti si prioritete: npr. naštudirati najprej (ali predvsem) tisto, kar najmanj znaš, ali tisto, kjer si do sedaj zbrala najmanj točk. Ni ti treba vedno znati vsega in 100 %. Poišči še koga v letniku, ki ponavlja izpit, pa nekoga, ki je že izdelal, in ju prosi, da skupaj predebatirate snov.

POIŠČI POMOČ, ko sama ne zmoreš. To je ena najpomembnejših življenjskih veščin! In še vedno - vmes si OBVEZNO vzemi čas za sprostitev, počitek, zabavo. To ni izgubljen čas, kot radi zmotno mislimo - to je enako vložen čas kot samo učenje oz. delo. Ker sta eno brez drugega na dolgi rok oba obsojena na propad. Še nihče ni bil zares uspešen IN zadovoljen, če je ves čas samo delal. In enako - če je ves čas samo počival, se zabaval in iskal hipne zadovoljitve.

Kaj meniš o tem? Ne vem, kaj študiraš, ampak ga ni študija, naj bo še tako imeniten, pomemben in težak, ki bil vreden več kot tvoje zdravje! Kaj pa ti bodo diplome, če ne moreš uživati njihovih posledic? Če se malo pošalim: razvalina s tremi doktorati je še vedno samo to: razvalina.

Tvoja nezmožnost videnja izhoda naj bo torej v bodoče zgolj alarm, da si pozabila nase, na svoje osnovne potrebe, na to, da moraš spremeniti perspektivo, da se moraš odmakniti in poskrbeti zase.

Za konec pa delim s tabo še eno misel znamenitega ameriškega nogometaša: "Noben uspeh ni večen in noben neuspeh ni smrtonosen." (Mike Ditka). Jaz pa dodajam še: Dokler smo živi, je vedno še kaj možno. :)

Držim pesti - zate, ne za izpit! ;)

Topel pozdrav

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja