kaj naj naredim

Odgovor svetovalke:

Spoštovana,

hvala, da si svoje misli in skrbi delila na našem portalu. Sprva bi ti želela povedati, da je s teboj vse v redu, ljudje smo socialna bitja in naravno je, da se glede na okoliščine, ki jih opisuješ, odzovemo z neprijetnimi občutji. V kolikor čutiš, da moraš napetost sprostiti z jokom, to preprosto stori, saj se na ta način razbremeniš teže, ki jo nosiš v sebi. Vsa živa bitja občutimo žalost, tudi živali. Večina sesalcev izraža žalost, razočaranje ali jezo na svoj način. Človek pa je edino bitje, ki je naučeno, da bi moral svoja čustva brzdati ali jih potlačiti, vendar to ni dobro. Jok je nekaj, kar bi si morali večkrat privoščiti, če se želimo iskreno izražati. Tlačenje čustev (tudi zaviranje joka) lahko nadalje povzroči psihološke in fizične težave, zaradi blokad na čustveni strani, ki se lahko nato prenesejo tudi na fizično raven. Imej v mislih, da je jok zdravilen in bi moral biti tako naraven, kot je naš smeh, če tako v tistem trenutku čutimo. Če v telesu čutiš napetost, je to običajno zaradi potlačenih čustev, ki se nabirajo v tebi. Da bi jih opustila, ni dovolj, da to storiš le z mislimi, ampak je treba to storiti tudi fizično – s solzami, ki želijo na plano. Z jokom lahko tudi ugotoviš kaj se skriva za tvojimi emocijami in na telo blagodejno, očiščevalno deluje.

Navajaš, da imaš zelo dobre ocene in na koncu šolskega leta, ko je potrebno pridobiti vse možne ocene je povsem običajno, da občutiš večjo mero stresa in pritiska. Tudi ambiciozni in delovni učenci se temu ne morejo izogniti, saj želite dati vse od sebe. Praviš, da te ena izmed učiteljic že celo leto »sili«, da obiskuješ vaje na pevskem zboru, sama pa si tega sploh ne želiš. Predvidevam, da si si izmislila, da imaš tisti dan glasbeno šolo, ker se ji nisi želela zameriti. Zgodilo se je to, da se učiteljici očitno poznata in sta si slučajno izmenjali informacijo. Pišeš, da te ni želela niti poslušati. V takšnih primerih se lahko poslužiš pisanja pisem/maila, v katerem lažje odkrito izraziš, kar misliš in čutiš, saj ima naslovnik v tem primeru čas v miru večkrat prebrati in premisliti. Morda ji napišeš pismo z opravičilom, da si si izmislila, kar opisuješ in iskreno poveš, da si vaj pevskega zbora sploh ne želiš obiskovati. To je eden izmed učinkovitih načinov sporočanja, če meniš, da bi to pripomoglo tudi k izboljšanju tvojega počutja. Omenjaš, da se ti podobno dogaja z gasilskimi vajami. Veseli me, da znaš že pri teh zgodnjih letih postaviti mejo in izraziti česa si ne želiš, kar nakazuje na tvojo močno osebnost in čustveno zrelost. Prav je, da odkrito poveš, da ne želiš obiskovati gasilskih vaj, četudi jim manjka otrok za izvedbo tekme. Tudi v tem primeru je dobro, da poskušaš teti obrazložiti svoje počutje ob tem in da tega res ne želiš početi.

Navajaš, da velikokrat razmišljaš o samomoru – kakšne in kako pogoste so te misli? Pri vsakem doživljanju težjih situacij je zelo pomembno to, da imamo vsaj eno zaupno osebo, s katero lahko o svojem počutju/dogajanju odkrito spregovorimo. Ali imaš kakšno zaupno osebo (prijatelj/ica, soseda, učitelj/ica, svetovalni delavec…), s katero lahko deliš svoje skrbi? Pišeš, da ti tudi prijateljice in sošolci gredo pogosto na živce – so to vsi ali se najde vsaj kakšen/kakšna, ki ti je pri srcu in te vsaj malo razume?

Kadar se znajdeš v stiski in razmišljaš o samomoru, o tem NUJNO obvesti nekoga, ki mu zaupaš in o tem odkrito spregovori. Lahko pokličeš tudi na telefon 01 520 99 00 (vsako noč, med 19. in 7. uro zjutraj). Svetovalci ti bodo po telefonu nudili zaupni pogovor in ti pomagali poiskati poti iz tvojih težav. Dodajam še dve telefonski številki, ki se jih lahko poslužiš, če boš v hudi stiski:

•    TOM telefon (116 111 – vsak dan, od 12:00 do 20:00)
•    Zaupni telefon Samarijan (116 123 – 24 ur na dan, brezplačno, anonimno)

Toplo priporočam tudi ogled te spletne strani, tukaj.

Si edinstvena in neponovljiva, nič na tem svetu ni vredno tvojega življenja! Nikoli nisi sama, tukaj smo zate, vedno. Kadarkoli lahko tudi na tem portalu napišeš svoja vprašanja, dileme in razmišljanja.

Dandanes imamo na voljo tudi veliko sprostitvenih tehnik, ki se jih lahko poslužiš za lažje soočanje z življenjskimi izzivi. Toplo priporočam uporabo priročnika Kaj lahko naredim, da mi bo lažje, kjer so predstavljene veščine za vsak dan in viri opore v stiski za mlade. Najdeš ga na tej povezavi. Kadar ti misli zbežijo drugam, lahko uporabiš tudi počasno dihanje kot neke vrste privez/prizemljitev. Naredi nekaj počasnih vdihov in izdihov (izdih naj bo daljši kot vdih), poskusi z meditacijo, vizualizacijo ali drugimi tehnikami sproščanja, ki so navedene v priročniku in na spletu. Izberi takšno, ki ti je všeč in ti prinaša olajšanje.

Želim ti vse dobro iz srca,

Tina Rezar, mag. prof. pedagogike in nemščine in mag. zakonskih in družinskih študij