Kaj naj nardim?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej poskusiva globoko zadihati in izdihniti zrak, ki je napolnjen s skrbmi, težo neprijetnih občutkov, ki jih nosiš sabo. Greva? Pa še enkrat in enkrat, če gre lahko ob kakšni glasbi, ki ti je všeč ali pa ti mogoče pomaga, da občutke iz notranjosti telesa preneseš navzven, v okolje. Še en vdih, ki mu sledi daljši izdih neprijetnih občutkov. 

Kako se počutiš? Samo tukaj in zdaj. Brez obsojanj do sebe, brez ampak in če, in ker nisem...Samo si. Opazuj se. Ti je dobro, je težko, ne veš kako naj bi se počutila? Vse od naštetega je ok in nič ni prav in nič narobe. Če zmoreš sebi, svojemu telesu dati objem, dotik, te vabim, da to narediš. Poskusi, če gre. Brez pritiska. 

Sedaj pa se bova osredotočili na težave, s katerimi prihajaš na forum. 

Šolski pritiski, zahteve, lastna pričakovanja in pričakovanja drugih do tebe, ki so bila izrečena ali pa o njih razmišljaš in meniš, da so prisotna, so vsekakor stresorji, ki vplivajo na tvoje doživljenje sebe v šolski, domači situaciji. Odzive, ki si jih zapisala, si povezala z jezo. S tem zanimivim neprijetnim čustvom, ki nas varuje, v smislu - ej - ni ti ok tako kot je - kaj lahko narediš, da ti bo boljše, da se boš boljše počutila. Kako razumeti jezo, jo izražati v odnosu do sebe, do drugih. Ni lahko biti pri tem prijazen, spravljiv, ko pa v tebi narašča vulkan z lavo, ki že pljuska na površje, ko se dvihuje pokrov lonca z vrelo vodo, ki sporoča - ej jeza mora ven, preveč je naporno - potrebuje izražanje. Drži? In tu se potem pojavijo odzivi, ki so manj kontrolirani, takšni, ki nam povzročajo težave v odnosu z drugimi. To si tudi že sama spoznala, da počneš ko je težko. Tudi tako, da svojo čustveno napetost sprostiš skozi telesno bolečino. Potem pa se vidiš kot obupno, vsi drugi pa so popolni. Je to sploh mogoče? Biti popoln? Nemogoče. Tudi tvoji vrstniki se soočajo z različnimi situacijami in občutji do sebe, ki jih obremenjujejo, a morda o njih ne govorijo, poskušajo prikriti itd. 

Zakaj obupna, celo neuporabna? Tu se s tabo ne strinjam, četudi te ne poznam. Trdno sem prepričana, da temu ni tako in tudi tvoja pravica je, da te sprejemamo takšno kot si in da cenimo tvojo individualnost. Prosim zapomni si to. 

Jezo lahko izražaš na različne načine, takšne, ki bodo neogrožujoči, ki ne bodo puščali ran na tvojem telesu. Morda veš, da so strokovnjaki na To sem jaz pripravili priročnik na temo jeze. Prilagam ti povezavo, ob tem pa tudi povezavo do kakšne vaje, ki ti bo pomagala razumeti jezo in pa načine sproščanja le te. Te vabim k ogledu in vadbi: 

- priročnik

- https://live.editiondigital.com/e/25cckbddr/brosura-tosemjaz-2025-za-krmilom-svoje-jeze#!page10

- https://live.editiondigital.com/e/25cckbddr/brosura-tosemjaz-2025-za-krmilom-svoje-jeze#!page58

- https://live.editiondigital.com/e/25cckbddr/brosura-tosemjaz-2025-za-krmilom-svoje-jeze#!page80. 

Zapisala si, da razmišljaš o samomoru. Kako intenzivne so te misli? Vsak dan, obdobno? Si si pripravila načrt kako bi to in kdaj naredila? 

Spodbujam te, da poskušaš razmisliti kdo ti lahko v tvojem okolju pomaga, da se boš boljše počutila in da ti bo pomagal poiskati pomoč. Je to kakšna prijateljica v šoli, bi to lahko bil učitelj, učiteljica, ki bi mu lahko zaupala, svetovalna delavka, morda kdo od sorodnikov, pa mogoče trener, če ga imaš, učitelj v glasbeni šoli itd. Tu je tudi tvoja osebna zdravnica, do katere lahko stopiš  in ti bo prisluhnila brez obsojanj. Ko je res hudo, te vabim na TOM telefon, na To sem jaz je poleg foruma, kjer te čakamo z namenom podpore, odprto tudi chat svetovanje. V sredo bo v svetovalnici zelo fajn psiholog Aljaž. 

Ob pomoči v tvojem okolju boš imela na voljo bolj pogosto podporo, da se boš lažje umirila, da boš zmogla začeti redno jesti in spati, se učiti in to bo vplivalo na boljše počutje. Skupaj s strokovnjakom, tu imam že v mislih svetovalno delavko v šoli, boš lahko razmišljala o tem ali me res vsi čudno gledajo, zakaj so vsi tako zelo popolni, jaz pa sploh ne. Govorili bosta o miselnih pasteh, ki so takšne, da nas ovirajo pri funkcioniranju. tudi pri učenju.

Jutri je pred tabo nov (upam, da bo obsijan s soncem) dan in priložnost za vsaj eno prijazno misel sebi. Ta je lahko čisto majhna, skromna, a naj bo npr. ob pogledu v ogledalo: ej, tvoj nasmeh je čudovit ali pa danes so moji lasje navihali ...ali pa zaslužim si dober zajtrk ali pa ej, pri tem predmetu ti je pa šlo. To si zaslužiš. Poskusi večkrat, četudi je nenavadno. Tudi meni je bilo, ampak se navadiš. 

Skrbi me zate in moja naloga je, da te podprem, s tabo razmišljam o podpori v živo in zaščiti tvojega življenja. Upam, da se še oglasiš. 

Velik objem. 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja