Kaj naj

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

s trpkimi izkušnjami in bolečino tvoje življenje valuje naprej. In danes je dan, ko je potrebno, če se izrazim v metafori,  takoj prijeti za rešilni obroč in vzeti s seboj ekipo, ki bo pomagala veslati k obali, kjer so tla stabilna. Tvoj zapis mi sporoča, da so "vode visoke" in vreme - počakam na tvoj opis, kakšno je danes zate. Lahko je že burno, lahko pritajeno tiho pod težo temnih oblakov? Drugačno? Moj pogled je usmerjen v to, da je potrebno najti zatišje, varen pristan podpore, saj izolacija v takšnem položaju ne razreši stik, o katerih pišeš. 

Delo na sebi je kar dolgotrajen proces, zato ne bodi razočarana, da se težave vračajo. Pojavijo se lahko vzponi in zdrsi, a verjamem, da ob strokovni podpori zmoremo več, kot se zdi v teži nemoči. Predvidevam, da bi starši obžalovali, ko bi spoznali, da jih nisi želela obremenjevati, ko si v stiski. Prav razumem? Gledano z mojimi očmi, bi si želela vedeti, da je mojemu otroku težko. Starša se bosta še "1000 in enkrat", kolikor bo potrebno, odzvala in pridružila na poti iz tvoje bolečine. Se motim? Mogoče pa vsi skupaj potrebujete pomoč. Da se starša ločujeta, si mislim, da zate ni preprosto. Je njuna izbira, kar pa ne pomeni, da se ločujeta tudi od starševske vloge. 

"Kaj naj?"- je tvoje vprašanje. Čim prej povej staršema ali vsaj enemu od njiju ali tvoji zdravnici... Jo lahko pokličeš ali greš do osebne zdravnice, psihiatrinje...? Prosi domače ali svetovalno delavko za pomoč za skupen naslednji korak. Ob vsem kar opisuješ, učenje res ne napreduje, s tem pa tudi ocene niso to, kar zmoreš. To je še eden od pokazateljev, da je situacija takšna, da je potrebno ukrepati takoj. Najprej prosim, poskrbi za to, da o sebi poveš osebi, ki te bo podprla, da dobiš čim prej ustrezno - zdravniško in terapevtsko pomoč. Sporoči nam, kako si uredila. Z mislimi te na daljavo podpiramo, da stopiš korak naprej in se pogovoriš o svoji stiki s prej omenjenimi osebami. Boš lahko? V pričakovanju tvoje povratne informacije ti želimo, da premostiš ovire. Izkušnje kažejo, da prej ko najdemo ustrezno pomoč, bolj uspešno preprečujemo, da se težave razrastejo. 

 

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

dobro je, da si se pogovorila z zdravnico in včasih je res pomembno postaviti na prvo mesto zdravje, šolo pa kasneje dodajamo, ko se čustveno okrepimo. Zdaj je zate taka poteza pomembna. Naj ti mami pomaga pri izvedbi nasveta zdravnice. Predlagam, da tudi zdravnici omeniš pogled domačih. V takšnih primerih je ključna tudi njena pomoč. Če pa je počutje, kot si ga opisala tudi danes, pa svetujem takojšnji pogovor s psihiatrinjo. Res je, kot praviš, da hormonski mesečni ritem vpliva tudi na razpoloženje, a videti je, da je potrebno še korak več za stabilizacijo: ta vidik oceni in v tvoji situaciji najprej podpre zdravnik. Nujno se pogovori tudi z mami, da si slabše in da te pospremi do zdravnice. Možgani nam ponudijo marsikakšno misel, ki lahko močno vpliva na razpoloženje. Četudi se danes počutiš, da nimaš interesa za karkoli, bo ob ustrezni podpori v prihodnje lahko drugače. O tem nam govorijo tisti, ki so danes zadovoljni, da so vztrajali, sprejeli pomoč in se dokopali do rešitev za njihovo zdravje. 

Napiši mi, kako si danes. Sta z mami ali ti sama šla na pogovor v ambulanto za mlade v stiski? V podobnih okoliščinah je pomoč v Mladinskem klimatskem zdravilišču na Rakitni ena od možnosti – bosta ocenili skupaj z zdravnico, kaj je najboljša podpora zate sedaj. V pričakovanju odgovora, te lepo pozdravljam. Zraven pa se mi vrti niz vprašanj: Kje si doma, še obiskuješ šolo, si siocer z njo zadovoljna? Imaš koga od prijateljev, s katerim se pogovarjaš, šolsko svetovalno delavko, ki ji zaupaš, drugo osebo ... in najprej in nenazadnje - zaupaj, kako hudo ti je, mami. Dobila sem vtis, da te bo vzela resno. 

S spodbudnimi mislimi podpore sem s teboj. Se bereva. Javi se.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka