Kaj naj

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

s trpkimi izkušnjami in bolečino tvoje življenje valuje naprej. In danes je dan, ko je potrebno, če se izrazim v metafori,  takoj prijeti za rešilni obroč in vzeti s seboj ekipo, ki bo pomagala veslati k obali, kjer so tla stabilna. Tvoj zapis mi sporoča, da so "vode visoke" in vreme - počakam na tvoj opis, kakšno je danes zate. Lahko je že burno, lahko pritajeno tiho pod težo temnih oblakov? Drugačno? Moj pogled je usmerjen v to, da je potrebno najti zatišje, varen pristan podpore, saj izolacija v takšnem položaju ne razreši stik, o katerih pišeš. 

Delo na sebi je kar dolgotrajen proces, zato ne bodi razočarana, da se težave vračajo. Pojavijo se lahko vzponi in zdrsi, a verjamem, da ob strokovni podpori zmoremo več, kot se zdi v teži nemoči. Predvidevam, da bi starši obžalovali, ko bi spoznali, da jih nisi želela obremenjevati, ko si v stiski. Prav razumem? Gledano z mojimi očmi, bi si želela vedeti, da je mojemu otroku težko. Starša se bosta še "1000 in enkrat", kolikor bo potrebno, odzvala in pridružila na poti iz tvoje bolečine. Se motim? Mogoče pa vsi skupaj potrebujete pomoč. Da se starša ločujeta, si mislim, da zate ni preprosto. Je njuna izbira, kar pa ne pomeni, da se ločujeta tudi od starševske vloge. 

"Kaj naj?"- je tvoje vprašanje. Čim prej povej staršema ali vsaj enemu od njiju ali tvoji zdravnici... Jo lahko pokličeš ali greš do osebne zdravnice, psihiatrinje...? Prosi domače ali svetovalno delavko za pomoč za skupen naslednji korak. Ob vsem kar opisuješ, učenje res ne napreduje, s tem pa tudi ocene niso to, kar zmoreš. To je še eden od pokazateljev, da je situacija takšna, da je potrebno ukrepati takoj. Najprej prosim, poskrbi za to, da o sebi poveš osebi, ki te bo podprla, da dobiš čim prej ustrezno - zdravniško in terapevtsko pomoč. Sporoči nam, kako si uredila. Z mislimi te na daljavo podpiramo, da stopiš korak naprej in se pogovoriš o svoji stiki s prej omenjenimi osebami. Boš lahko? V pričakovanju tvoje povratne informacije ti želimo, da premostiš ovire. Izkušnje kažejo, da prej ko najdemo ustrezno pomoč, bolj uspešno preprečujemo, da se težave razrastejo. 

 

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

dobro je, da si se pogovorila z zdravnico in včasih je res pomembno postaviti na prvo mesto zdravje, šolo pa kasneje dodajamo, ko se čustveno okrepimo. Zdaj je zate taka poteza pomembna. Naj ti mami pomaga pri izvedbi nasveta zdravnice. Predlagam, da tudi zdravnici omeniš pogled domačih. V takšnih primerih je ključna tudi njena pomoč. Če pa je počutje, kot si ga opisala tudi danes, pa svetujem takojšnji pogovor s psihiatrinjo. Res je, kot praviš, da hormonski mesečni ritem vpliva tudi na razpoloženje, a videti je, da je potrebno še korak več za stabilizacijo: ta vidik oceni in v tvoji situaciji najprej podpre zdravnik. Nujno se pogovori tudi z mami, da si slabše in da te pospremi do zdravnice. Možgani nam ponudijo marsikakšno misel, ki lahko močno vpliva na razpoloženje. Četudi se danes počutiš, da nimaš interesa za karkoli, bo ob ustrezni podpori v prihodnje lahko drugače. O tem nam govorijo tisti, ki so danes zadovoljni, da so vztrajali, sprejeli pomoč in se dokopali do rešitev za njihovo zdravje. 

Napiši mi, kako si danes. Sta z mami ali ti sama šla na pogovor v ambulanto za mlade v stiski? V podobnih okoliščinah je pomoč v Mladinskem klimatskem zdravilišču na Rakitni ena od možnosti – bosta ocenili skupaj z zdravnico, kaj je najboljša podpora zate sedaj. V pričakovanju odgovora, te lepo pozdravljam. Zraven pa se mi vrti niz vprašanj: Kje si doma, še obiskuješ šolo, si siocer z njo zadovoljna? Imaš koga od prijateljev, s katerim se pogovarjaš, šolsko svetovalno delavko, ki ji zaupaš, drugo osebo ... in najprej in nenazadnje - zaupaj, kako hudo ti je, mami. Dobila sem vtis, da te bo vzela resno. 

S spodbudnimi mislimi podpore sem s teboj. Se bereva. Javi se.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, 

razmišljam, ali v teh dneh, ko so na pragu počitnice, najdeš počitek tudi zase? Upam, da si se uspela pogovoriti in dobiti podporo. Pred počitnicami je v šoli vedno več obvez, pa malo prekinitve šolskih nalog... prinese lahko tudi več razbremenitve, sprostitve. Tudi zate?

Mirno v 2026. Upam, da res.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Super, da si se javila. Razumem, da je zate res težko obdobje, ki še traja. Odnosi med staršema vplivajo na vzdušje v družini, ki je že tako zelo dinamična. Ko se mladi počutijo tako, kot ti opisuješ, se zdi, da se pogosto pojavita dva "brega": na eni strani si ti s svojo stisko, na drugi strani so starši ali strokovnjaki. Imaš za seboj izkušnje, kjer imam občutek, da nisi dobila zaupanja, da se bo stanje izboljšalo. Pomembno je, da presežemo pogled dveh strani in zastavimo skupno pot, kaj ne.

Kaj vse se ti je dogajalo letos? Kaj je tisto, kar ti ne moreš spraviti iz sebe? Zdi se, da si zelo pod stresom, in tvoje izkušnje s "slišanji" in "fleši", kot jih opisuješ, zahtevajo pomoč zdravnika. Verjetno to veš tudi ti, saj ljudje nismo statični. Ker imamo občutke, čustva in naš organizem deluje na specifičen način, potrebujemo "gorivo", da uravnamo tisto, kar možgani v trenutnem stresnem stanju ne zmorejo sami.

Omenjaš tudi šolo. Kdo v tvoji okolici nekaj pričakuje v zvezi s tem? Kakšno izobrazbo si si zamislila - poklicno šolo, gimnazijo? Poznam mlade, ki so šli čez različne težave in so ravno zaradi tega dali šolo na dogovorjeno mesto. To pomeni, da so se šolali po stopnjah, danes pa imajo želene izobrazbe, poklice in so samostojni. To je spodbudno.

Morda so te strokovnjaki že usmerili, da je dobro prekinjati negativen krog razmišljanja, ki prevzame ves prostor v naših mislih. Praviš, da sedaj ne moreš več doseči izboljšanja sama. A je poleg tega še kdo, s katerim se res razumeš? Mogoče prijatelj ali sorodnik? Vsekakor bi bilo dobro, da staršem ponovno poveš, kako se počutiš in da potrebuješ pomoč.

Mislim, da je nujno sporočiti zdravnici tvoje občutke, doživljanja in namere. Zdravnik bo lahko raziskal, ali bi bilo smiselno spremeniti zdravila, kar bi lahko obrnilo stvari na bolje. Za to potrebuje tvoje informacije, da bo lahko sprejel prave odločitve. Ker smo dinamična bitja, se stvari lahko izboljšajo, tudi zdravila se lahko prilagajajo in ukinejo, ko je za to čas, ko se okrepimo.

Včasih se zgodi, da ljudje zdravila opustijo sami, vendar to ni najboljši način. Ko to naredimo brez podpore, se lahko težave vrnejo in postanejo še večje. Zato je pomembno, da poiščeš pomoč.

Kaj še lahko storiš? Lahko napišeš staršem pismo ali jim ponovno odločno poveš, kaj potrebuješ. Morda se lahko obrneš na TOM telefon (116 111), ko ti je težko ali preprosto, da poveš nekomu. Lahko pa se obrneš tudi na Klic v duševni stiski.

Če se doma res ne moreš počutiti varno, obstajajo krizni centri. Povej mi, kje si doma (ne bomo objavili), in ti bomo pomagali najti najbližji center, oziroma imaš informacijo na spletu, v šoli... Prav tako se lahko odločiš za pogovor v EKI – Oddelek za mladostnike, ali pa se obrneš na dežurno ambulanto.

Pomembno je, da paziš na svojo "glavo". Tvoje misli in čustva ti že povedo, da te nekaj zelo boli. Ne potrebuješ drugih dokazov. Potrebuješ pomoč.

Kako je bilo včeraj v šoli? Si se mogoče komu zaupala? Upam, da boš našla moč narediti korak k pomoči tudi izven doma, morda pri zdravnici. Medtem pa si vzemi nekaj trenutkov počitka, mogoče s sprehodom ali z oblikovanjem snega. Kaj ti rada počneš, da zaposliš svoj um in se bolje počutiš?

Glede šole, morda lahko zaprosiš za individualni načrt, da ti prilagodijo datume za pisanje testov,... kar je povsem mogoče, še posebej glede na tvojo situacijo. Pomembno je, da najdeš podporo pri starših ali drugih odraslih, ki ti bodo pomagali uveljaviti to pravico.

Veselim se, da se boš oglasila. Piši mi, kadarkoli boš ready.

Hvala, 

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka