Kaj naj

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen!

Hvala za zaupanje, da si se obrnil na našo spletno svetovalnico. Glede na tvoje vprašanje, bi odgovorila v več delih, in sicer bi se posvetila tvojemu dosedanjem obiskovanju psihologinje, občutku praznine in iskanja smisla, skrbi zase in odnosi z drugimi ljudmi.

Menim, da bi bilo dobro, da nadaljuješ obiske pri psihologinji zaradi opisanih stisk. Pišeš, da na nekaterih področjih opažaš izboljšanje. Stiske in težave, ki jih opisuješ, so kompleksne in bo verjetno trajalo dlje časa, da boš opazil večji napredek. Ampak je dobro, da opaziš tudi manjše korake napredka in se jih veseliš. Menim, da bi bilo koristno, da psihologinji poveš, kje imaš še stiske in težave, kje potrebuješ pomoč in bosta skupaj iskala rešitve.

Pišeš o občutku praznine, iskanja smisla in sreče. Ljudje smo večplastna bitja, sestavljajo nas telesno, duševno in duhovno področje, ki vplivajo drug na drugega. Tudi ni dovolj, da smo samo telesno zdravi, potrebujemo tudi dobre odnose z drugimi, zdravo mišljenje in čustvovanje ter občutek smisla. O smislu življenja se sprašujejo ljudje že od vekomaj in povsem naravno je, da se tekom odraščanja, kot iz otroka postajaš odrasel moški, sprašuješ, kakšen je namen tvojega življenja. To je velik del odraščanja, da se sprašuješ in da iščeš pravo življenjsko pot zase.

Si se o tem že kdaj pogovarjal s svojimi starši ali sorodniki? Mogoče pa lahko poskušaš (ponovno) začeti pogovor na to temo. Starši in stari starši imajo v sebi veliko modrosti in življenjskih izkušenj in se lahko obrnemo nanje. Verjetno imajo podobna vprašanja o smislu tudi tvoji vrstniki – razmisli, mogoče se s katerim izmed prijateljev razumeš dovolj dobro, da bi ga o tem lahko povprašal.

Terapevtsko pa se s tem področjem ukvarja logoterapija. Spodaj je seznam logoterapevtov, ki obravnavajo tudi mladostnike, in se lahko obrneš tudi nanje.

Mag. Emilija Snoj, Center Eden, emilija.snoj@center-eden.si, 030 327 272 (Ljubljana) Polonca Teršek, info@svetovalnica-dotik.si, 041 927 369 (Laško) Mag. Darja Kalamar Frece, darja.kalamar@srecanje.si, T: 041 680 627 (Maribor, Ljubljana) Mag. Martin Lisec,  Inštitut Stopinje, martin.lisec@stopinje.si, 040 731 115 (Ljubljana)

Ker vprašanje smisla življenja duhovno vprašanje, se na pogovor lahko obrneš tudi na versko organizacijo, ki ti je blizu. Tukaj je nekaj kontaktov krščanskih cerkva, za ostale verske organizacije pa lahko najdeš kontakte na spletu.

·         Rimokatoliška cerkev, organizacija Katoliška mladina

·          Evangeličanska cerkev, mladinsko delo

·         Ostale protestantske cerkve

Upam, da boš s pomočjo naštetih možnosti stopil na pot iskanja, kjer boš razmišljal in iskal, kaj ti je v življenju pomembno, kaj si želiš doseči, kakšen moški želiš postati …

Medtem pa ne pozabi na skrb za svoje telesno zdravje – na spanje, zdravo prehrano, redno gibanje in omejeno uporabo zaslonov. Glede na napisano, se mi res zdi pomembno, da dovolj spiš. Spanje namreč blagodejno vpliva na naše fizično in psihično zdravje in obratno, pomanjkanje spanja je škodljivo za vse naše telesne in duševne funkcije. Vse to je dobro razloženo v knjigi ZAKAJ SPIMO – predlagam, da si jo izposodiš v knjižnici in prebereš, da boš lahko izboljšal svoj spanec. Ko boš naspan, boš imel več energije za šolo in za vse ostalo, kar počneš v življenju.

Pišeš tudi, da nimaš pravih prijateljev, da se težko povežeš z vrstniki, da se počutiš drugačnega. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo dobre odnose z drugimi ljudmi, potrebujemo občutek povezanosti in sprejetosti. Smo si pa ljudje tudi različni, nekateri so bolj družabni in energični (ekstrovertni), drugi pa bolj umirjeni, zaprti, razmišljujoči (introvertni). Pomembno se mi zdi, četudi si bolj introverten, da se vsaj malo družiš z vrstniki. V prijateljskih odnosih je izziv prav to, kako biti to, kar si in ostati zvest sebi ter hkrati biti povezan z drugimi, se odzivati nanje in se jim prilagajati. Skratka, kar doživljaš v odnosih z vrstniki je dokaj običajno in nisi ti »čuden«. Na to, kaj prijatelji mislijo, čutijo ali delajo, ne moreš vplivati. Lahko pa poskrbiš, da si ti v odnosih aktiven, da daješ pobude za dejavnosti (npr. »gremo na bazen«) ali za teme pogovorov (npr. »o olimpijskih igrah«), da se odzoveš na pobude prijateljev, predvsem pa da prijateljem iskreno (in seveda spoštljivo) poveš svoje mnenje in z njimi deliš svoje občutke in poglede. Nekatera prijateljstva v mladostništvu so včasih tudi nepredvidljiva in se hitro spreminjajo, nekatera pa so trdna in lahko trajajo vse življenje. Ampak zaupaj, da boš spoznal osebo, ki bo tvoj dober prijatelj, hkrati pa se potrudi, da si tudi ti do drugih dober prijatelj.

Mogoče bi bilo koristno tudi, da bi se vključil v kakšno dejavnost, kjer bi se družil z ljudmi, s katerimi imate skupne interese – npr. kakšen šport, pevski zbor, prostovoljno delo, skavti ali taborniki, gasilci ipd. Ko si del skupine ali ekipe, si deliš skupno zanimanje, se redno družiš z drugimi, pridobivaš nove izkušnje, doživiš nove dogodivščine, spoznavaš sebe in narediš tudi nekaj dobrega za druge ljudi.

Želim ti vse dobro. Kar pogumno!

mag. Katja Nastran, univ. dipl. psihologinja