Kaj je z mano narobe?

Pozdravljeni, ime mi je Nika in letos se je moje mentalno stanje poslabšalo. Kaj mislim s tem? S tem mislim na panične napade, slabo počutje, utrujenost, strah, tesnoba in podobne stvari. Izgleda kot da se vsako leto slabša. Letos je tako daleč prišlo, da si več enostavno ne upam iti nikamor. Sem študentka in ponavljam prvi letnik. Ne morem si nikakor pomagati in prejšnji mesec sem bila pri bioenergetiku, če bi mi kaj pomagalo. Nekaj časa se mi je zdelo boljše ampak sedaj pa je skoraj isto kot je bilo prej no sicer res je da imam malo več energije in nisem več tako utrujena ampak vseeno se počutim hitro izčrpana in ni potrebno da kar koli počnem. Misli mi samo bežijo, hitro se mi stanje poslabša začne mi hitro biti srce, poteče roke, oblivanje z vročino, izguba moči, čuden občutek v glavi in strah kot da se mi bo nekaj zgodilo. Nevem več kaj naj naredim... Problem mi je še iti do faksa imam z avtobusom 45min vožnje do faksa in sicer hodim v Maribor in vedno ko grem tja se počutim tako. Težko se umirim. Imam fanta kateremu vse povem in mi proba pomagati kolikor lahko ampak je vseeno težko. Tudi strah me je biti sama. Kaj bi to lahko bilo? Hvala za odgovor.

Najprej bi se Vam zahvalila za odgovor, saj mi veliko pomeni. Torej poskusila Vam bom odgovoriti na vsa zastavljenja vprašaja, kolikor bom lahko, da se bo čim bolj razumelo. Torej prvič sem te probleme izkusila v srednji šoli in sicer tam nekje v drugem ali tretjem letniku. Takrat sem tudi bila v zvezi s fantom celo srednjo šolo in sva bila praktično vedno skupaj razen, ko nisva bila v dijaškem oziroma takrat, ko ni bilo šole pač nisva bila skupaj. Drugače pa sva bila sošolca in sva bila skupaj v istem dijaškem. Živela sva pa kar nekoliko daleč drug od drugega ampak sva se vseeno videvala nekaj krat na mesec med poletnimi počitnicami s tem, da sva se vozila z vlakom drug k drugemu. Torej v osnovni šoli sem bila bolj močne postave in sem se v šestem razredu odločila izgubiti kilograme, kar mi je tudi relativno hitro uspelo rabila sem nekje dva meseca za 15kg. Potem pa v 8 razredu se mi zdi, da se je zgodilo in sicer bila sem doma bil je vikend in starša sta bila doma na srečo tudi v isti sobi, ko sem kar naenkrat padla v nezavest in naj bi bila v nezavesti 15min. Jaz sem v teh 15min ne spomnim seveda ničesar vem pa, da sem sedela in je moj vid postajal črn. Zbudila sem se na tleh v ležečem položaju v maminem naročju. Enkrat pa se je isto zgodilo pred šolo, vendar sem bila pri zavesti ampak je moj vid bil črn, slišala pa sem vse. Že postajam čudno medtem, ko pišem o teh stvari, ker me je res tega zelo strah in mi je težko o teh stvareh govoriti, vendar vem, da morem to povedati, da se mi lahko pomaga. Tako, da pišem to sporočilo pod tesnobo ali kako bi rekla, niti sama nevem opisati. Torej v osnovni in nek del tudi v srednji sem imela težave, ki je trajala nekaj dni tako do enega tedna najbolj ponavadi poleti, ko nisem morala normalno jesti in me je stiskalo v prsnem košu, kot da nebi morala normalno dihati brez kakršnih koli razlogov. Probleme sem imela s tem komer koli povedati, ker ko sem mami povedala za te stvari mi praktično ni nič prav pomagala samo, da je to moja psiha in da je to vse v moji glavi, četudi sem sama to vedela ampak mi to ni nikakor bilo v pomoč. Vsako leto se ti probleme s paničnimi napadi in podobno stopnjujejo, tako da niso več tako redki in pa tudi so bolj intenzivni. Najbolj se spomnim leta 2023 na dan, ko sem imela izpit iz prve pomoči in sem bila v eni trgovini, kjer me je že večkrat zagrabila panika tam sem ravno takrat, ko sem bila tam sem doživela enega izmed najhujših paničnih napadov. Komaj sem prišla domov in se takoj vlegla v posteljo bilo je poletje mene je pa postalo zelo vroče od panike. Občutek je bil kot da bom umrla. No letos pa je vse šlo samo še navzdol. Nekje aprila letos, če se ne motim sem doživela najhujši panični napad v Evroparku. Bila sem s fantom v meku in me je zagrabil panični napad. Bila sem nesposobna se premikati in tudi trajal je najdlje. Potem sva poklicala njegovo mamo, ki je prišla po naju iz Murske Sobote. Opažam, da sem čedalje bolj nestrpna in neučakana, še posebej glede hrane, ker hitro posegam po hrani in pijači, ko se začnem čudno počutiti, saj mam v glavi nek sistem, da če bom nekaj pojedla in popila, da bo boljše in tega se želim rešiti, ker sem se letos tudi zaradi tega ravno že zredila za nekaj kilogramov.... Ne razumem zakaj ne morem zdržati brez hrane nekaj ur, kot ostali normalni ljudje. Hitro po obrokih postanem lačna in hitro se začnem počutit slabo čez čas. Zakaj? Nevem nimam razloga, tako daleč je prišlo, da sem šla k zdravniku, da so mi vzeli kri za železo in slabokrvnost. Izvidi so bili dobri, tudi zdravnici sem povedala te težave in me je samo poslala na krvne preiskave... Težava je tudi, ko se bi rada gibala in bi rada bila zelo aktivna ampak enostavno ne morem saj se začnem počutiti slabo in ker me je panika že večkrat grabila med sprehodi ne glede, če sem sama ali pa s kom in tudi, če se nimam za nič sekirati me bo zgrabila panika. Mislim, da je vse že podzavestno, da se sploh ne morem zavedati zakaj se mi to dogaja ampak lahko samo probam sumiti, vendar pa ni mus, da pravilno sumim zakaj. Imela sem tudi probleme v prejšnji zvezi, veliko sem se sekirala za stvari, postajala ljubosumna in tako naprej in tudi se je to preneslo v sedaj zvezo ampak se trudim izboljševati in razumeti stvari, četudi mi je zelo težko, ko pride do kakšnih dogodkov. Strah me je zapustiti dom, saj dom je edino, kjer se počutim najbolj varno in še koliko srečno. Četudi se doma tudi lahko zgodijo slabe stvari in sem tudi lahko pod stresom in vse, ampak se vedno zavlečem v posteljo, kjer se tudi zjočem in se probam umiriti. Začela sem tudi meditirati, vendar tudi, če meditiram še ne pomeni, da bo z mano vse v redu. Sedaj živim pri fantu malo več kot pol leta in mi ni bil problem se preseliti k njemu, saj je 10min z avtom stran od mojega doma. Fant živi pri starših, kar mi je čisto v redu in nimam problema s tem sploh. Je pa res, da ponavadi, ko on gre kam na primer daleč stran k prijatelju, takrat grem jaz domov in tam ostanem dokler se fant ne vrne nazaj domov. Kar se tiče mojih staršev so kar strogi starši. Manjka mi starševska podpora in ljubezen. Ko gledam ostale družine na primer od prijateljev in od fanta mi je zelo pri srcu to, da se objemajo in bolj družijo. Tega pri meni v družini na žalost ni in me je tudi strah objeti starša, ker me je strah kaj si bosta mislila, saj njima bi bilo to nenavadno. Moja mama je control freak vedno je bila, ko sem bila še mladostnica. Nisem se normalno morala družiti s prijatelji in nisem skoraj nikoli smela iti na rojstnodnevne zabave od sošolcev/prijateljev , kaj pa šele, da bi jaz kdaj koli lahko imela rojstnodnevno zabavo. Kot otrok sem dosti stvari zamudila in sem si vedno želela teh stvari. Bila sem tudi dosti kregana in na nek način mi je mama grozila z enimi stvarmi, da bog ne daj, da bi me mama kdaj koli vidla s čikom v rokah tudi, če sem odrasla. Spomnim se, da ko sem bila še v dijaškem sem dobila puff, ki sem si ga sprosila in sem ga probala, nekaj časa za tem sem se počutila pod stresom, slabo mi je bilo in komaj sem zaspala, ter še na naslednji dan mi je bilo slabo, kot da bi umirala. Potem sem probala puff brez nikotina, ker sem si mislila mogoče je bilo tisto samo zaradi nikotina ampak ne spet mi ni bilo dobro začela sem paničariti in očitno je to neka travma od mame, ker mi je vedno ti pripovedovala in grozila, da si nikoli ne smem tega upati. Sedaj pa itak ne posegam po ničemer takšnem, sploh pa ne po drogah. Alkohol pa tudi zelo malo kdaj kaj spijem. Z očetom odnos je bolj šibak, saj se nič kaj dosti ne pogovarjava in nič kaj dosti nevem o njem, kaj se z njim dogaja itd. Nikoli se ne kličeva, samo z mamo se kličeve, ker me ponavadi ona kliče in potem preko mame zvem stvari kaj o očiju. Saj vem, da me ma oči rad, ampak neve tega pokazati. Kar se tiče faksa me pa mama sili, da ga naredim in je večkrat razočarana, ko mi spodleti, tako je že od vedno bilo v srednji in osnovni, bila sem kaznovana za negativno oceno pa tepena včasih. Imam srednjo kemijsko končano in sem tudi na kemijskem faksu. Že v srednji me je minila želja do kemije ampak, ker me nič ne zanima sem se samo naprej vpisaka na kemisjki faks. Nevem, kaj bi rada delala v življenju in nič prav me ne zanima, razen tega, da imam zelo rada živali, ampak nebi nič v zvezi s tem delala. Strah me je službe, saj imam slabe izkušnje iz prakse in študentskega dela, saj mi je to velik stresor in sem imela paničen napad na obeh... Strah me je, ker vem, da sem v teh letih, kjer se morem nekaj odločiti, kaj bi rada počela, vendar ne morem, ker je zelo težko. Prvo je težko to, da nevem, kaj me osrečuje in kaj bi rada počela, drugo je to, da nimam verjetno dovolj dobre izobrazbe in tretje to, da bom konstantno pod stresom in paničnimi napadi. Upam, da sem dovolj jasno napisala in da ste dobili neko sliko, glede na to kako se počutim in zakaj bi se tako počutila. Res me je strah pred strahom bi lahko rekla in vse te travme in strahovi, ki me preganjajo. Menim, da nebi tega bilo, če se vse to nebi zgodilo, še posebej pa tisto, ko sem padla v nezavest, ker me je tega najbolj strah še posebej med paničnim napadom ali pa kakršnim slabim počutjem me je strah, da bom se sesula, kajti med paničnim napadom imam občutek kot da nimam nadzora, čuden občutek v glavi in enostavno brez kakršne moči. Res si želim pomoči in bi res rada zaživela in da bi bila sposobna spoznavati nove ljudi in potovati, kot sem rada potovala od malega in biti aktivna kot nekoč. Hvala še enkrat za odgovorjeno.

Še enkrat najlepša hvala za odgovor. Zanima me samo, kam bi Vam lahko posredovala ta dnevnik ali kako Vam ga lahko potem pokažem? Mi je pa sicer bioenergetik rekel, kot je on to začutil/videl prejšnji mesec, da bi naj padla skupaj zaradi pritiska in sem ga vprašala kaj misli s tem pritiskom in mi je rekel, da sem morala nekaj nujnega povedati ampak nisem, ker me je bilo strah ali nekaj v tem smislu, ampak je fora v tem, da se nič kaj ne spomnim, da bi me takrat kaj koli mučilo, da je potem prišlo do tistega poleg tega, da pač sem se igrala s hrano in s tem pač mislim na to, da nisem jedla zajtrkov, samo kosilo in mogoče še kaj majhnega po koslu in je to bilo to. Gibala pa sem se veliko takrat. Sedaj se je moje stanje s hrano proti tistim letom zelo zelo lepo popravilo sedaj imam zajtrk, kosilo in večerjo in vmes kaj malega tudi pojem med glavnimi obroki, vendar seveda količinsko tudi uravnavam. 

Pozdravljena Nika!

Razmišljam o tvojih težavah in sem se spomnila, da se je meni že dvakrat v življenju dogajalo podobno. Obakrat sem dobila nekakšen občutek "dežavu-ja", nakar mi je postalo slabo, me začel oblivat pot in nato sem lezla proti kolapsu. Pomagalo je, da sem počepnila ali legla. Bilo mi je zelo neprijetno in bala sem se, da se mi to ne bi zgodilo med vožnjo avtomobila. To se mi je v obeh primerih v več zaporednih dneh večrat zgodilo. Obakrat je bilo povezano s črevesno infekcijo. Črevo je zelo močno povezano z možgani. Namnožitev neoptimalnih bakterij v črevesu lahko rezultira v sproščanju škodljivih snovi v črevo in iz njega v kri. Živci, ki obdajajo črevo lahko signale o tem prenesejo direktno v možgane in tam sprožijo "alarm". Kar bi ti svetovala je, da se prehranjuješ čim bolj zdravo (redno v manših obrokih, dovolj vlaknin) in narediš kakšno kuro s probiotiki. Stane te minimalno in lahko samo koristi. 

Najprej bi se opravičila za zamudo, saj sem ta teden imela zelo naporen teden in nisem utegnila prepisati dnevnika in ga objaviti, zato ga bom danes.

Torek, 25.11.2025 :

Danes sem doživela nekaj lepega s tem, da mi je prijateljica pisala, da je prišla na drugi kolokvij iz matematike. Fant mi je kupil kavo, katero rada pijem, četudi sem mu rekla, da ne bom pa sem jo vseeno z veseljem spila. Mojo dobroto pa sem delila s fantom pri nakupih s tem, da sem mu finančno pomagala, da ni vsega plačal sam.

Sreda, 26.11.2025 :

Pomagala sem kuhati kosilo s fantom in bilo mi je zelo všeč ter tudi klepet po kosilu je bil zabaven in šla sem na sprehod s psom in fantom in se imela super. Fant mi je tudi naredil zajtrk in večerjo. Všeč mi je pa bilo, da sem se družila s prijateljico.

Četrtek, 27.11.2025 :

Tašča mi je kupila pijačo, ko je bila v trgovini in fant mi je pripravil večerjo. Zjutraj sem se vstala zelo dobre volje in sem fantovi babici zjutraj rekla dobro jutro in z njo poklepetala. Imela sem se tudi zelo lepo med igranjem igrice.

Petek, 28.11.2025 :

Najboljši del dneva mi je bil, ko so prišli obiski in smo se zabavali. Za ostale sem spekla cimetove rolice in tudi povabila ljudi, da jih probajo in da se podružimo. Pri peki pa mi je pomagala tašča.

Sobota, 29.11.2025 :

Stricu sem voščila za rojstni dan in nečakinji sem kupila darilo za božič. Fant je šel z mano na sprehod in nama skuhal kosilo. Všeč mi je bilo to, da sem šla domov k domačim.

Nedelja, 30.11.2025 :

Fani mi je spet pripravil zajtrk in večerjo. Pomagala sem počistiti mizo in posodo. Zelo všeč mi je bilo danes vreme in mi je bilo na sprehodu lepo.

Ponedeljek, 1.12.2025 :

Fant me je presenetil z ledeno kavo. Fantu sem postregla zajtrk v postelji. Najboljši občutek danes mi je bil po kolokviju, ko sem se peljala nazaj domov in spoznala prvič prijateljico v živo.

Torek, 2.12.2025 :

Šla sem obiskat babico in mamo. Babica mi je dala denar za praznike. Lepo mi je bilo, da smo se kartali in igrali namizno igro.

Sreda, 3.12.2025 :

Fant me je peljal k ortodontu in v Maribor, v zameno pa sem mu kupila hrano. Najboljše mi je bilo, ko sva se malo sprehajala po Mariboru.

Četrtek, 4.12.2025 :

Spet sem šla na obisk k staršema in tudi babica je prišla. Mama mi je tudi dala že darilo za Miklavža. Četudi je bil fant zelo utrujen in kljub temu, da je zunaj deževalo je šel z mano na sprehod. Najboljši utrinek dneva je bilo to, da sva s fantom igrala novo igrico skupaj in to, da sem šla na obisk.

Petek, 5.12.2025 :

Fant me je peljal v trgovine in igral z mano igrico. Kupila sem mu stvari, ki jih je želel. Najboljše mi je pa bil obisk pri starših.

Sobota, 6.12.2025 :

Pomagala sem fantovi babici s pripravo mize za kosilo s tem ,da sem jo vprašala sama, če rabi kakšno pomoč. Fant mi je pomagal okrasiti sobo in zamenjati posteljino. Najboljše, kar mi je bilo danes, četudi sem imela kar slab dan je bilo igranje igrice s fantom.

Nedelja, 7.12.2025 :

Ponudila sem se za pomoč v kuhinji in se učila matematiko. Zajtrk mi je pripravil fant, šel z mano na sprehod in me peljal k domačim. Najboljše mi je bilo to, da sem si kupila mojo najljubšo ledeno kavo.

Ponedeljek 8.12.2025 :

Danes si je prijateljica vzela čas zame in sve malo poklepetali. Odstopila sem pijačo prijatelju. Utrinek dneva, videla sem svojo psičko.

Torek, 9.12.2025:

Ljudje so mi čestitali za rojstni dan in mi dali darila. S fantom sva šla v trgovino po sestavine za kosilo in sva naredila kosilo za vse. Najboljše mi je bilo, ko smo vsi skupaj praznovali moj rojstni dan in da sem dobila to, kar sem si zelo želela.

PS: S pisanjem dnevnika, sem ugotovila, kako zelo me imajo ljudje radi in kaj vse storijo zame in kaj jaz storim za ostale. Spremeni ti pogled na stvari.  

Me veseli, da Vam je bil dnevnik všeč. Je pa res, da nisem ravno pisala o glasbi, užitka v naravi in podobne stvari, vendar v naravi sem vsak dan in uživam ter tudi glasbo poslušam vsak dan. Moram povedati, da se počutim boljše kot sem se prejšnji mesec, četudi so vmes dnevi, ko se počutim bolj slabo, ampak je to vse normalno. Tudi najsrečnejši človek na svetu ima slabe dni... Želim Vam lepe praznike in dosti zdravja.