kaj je to?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena.

Fiziološki vidik tega, kar se ti dogaja je vagalna aktivacija - vagus je živec, ki je glavni parasimpatični živec in ob preveliki vagusni aktivnosti nam pade pritisk, občutimo mravljince, smo vrtoglavi, imamo "lahko" glavo.

Ko se to zgodi, si lahko pomagaš s tem, da se poizkusiš umiriti z dihalnimi vajami, se umakneš v miren prostor, se usedeš in daš glavo med kolena.

Predvsem pa je potrebno delati na vzroku tega dogajanja - se pravi na psihološki komponenti.

Srečno.

Maja Nose Mijanović, dr. med., specialistka infektologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena, ja zaradi razširitve žil ob aktivaciji živčevja pride do padca pritiska. 

Ponavadi imajo mladi odrasli nizek pritisk, kar je normalno in tudi zdravo. Z leti pritisk narašča in ga je pri starejših pogosto treba nižati z zdravili.

Za vzdrževanje normalnega pritiska je dobro da dovolj piješ, ko pa se ti zdi, da je prenizek lahko narediš nekaj telesnih vaj za spodbujanje krvnega obtoka, npr. počepi, poskoki...

Srečno.

Maja Nose Mijanović, dr. med., specialistka infektologije

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena!

Hvala za tvoje vprašanje. Opisuješ, da se v situacijah, ko ti ni prijetno, težje osredotočiš na dogajanje, da občutiš nekaj mravljinčenja, zamegli se ti vid.

Fiziološki vidik dogajanja ti je lepo opisala že zdravnica. Zapisala si, da se ti to dogaja, ko ti je neprijetno in da ti začne švigati milijon misli. V kakšnih situacijah se ti to dogaja? Omenila si dvorane, gledališče, kjer gre za situacije, v katerih je večje število ljudi. Se ti dogaja še v kakšnih drugih situacijah? In kakšne misli ti začnejo švigati skozi glavo?

V situacijah, ko občutimo tesnobo, se pogosto dogaja, da tesnobo povzročijo misli, ki niso povsem realne ali pa so zelo malo verjetne, da bi se dejansko zgodile. Zato je pomembno, da poskusimo čim prej prepoznati misel o skrbi, ko pride in se poskusiti z njo ne obremenjevati. Poskusi si predstavljati, da so tvoje misli kot vlak – pridejo na železniško postajo (v tvoje možgane), potem pa se odpeljejo naprej. Ali če ti bo bližje, si jih lahko predstavljaš kot oblake, ki pridejo in grejo. Ko zaznaš tako misel, lahko poskusiš s kakšno mantro in si rečeš "Hvala misel, da si me opozorila, ampak v redu sem in v redu bom, na varnem sem". Nato pa misel spustiš in ne razmišljaš več o njej. V takih situacijah lahko poskusiš pozornost preusmeriti s tehniko prizemljitve – tu lahko najdeš zvočni posnetek (ko se je enkrat naučiš, lahko delaš tudi brez zvočnega posnetka). Če boš imela ob sebi vodo, lahko poskusiš tudi s požirki vode – naredi nekaj počasnih požirkov vode in poskusi čim bolj občutiti, kako tvoja voda teče po tvojem telesu. Ko pijemo vodo, še posebej, če je malenkost hladnejša, je lahko močen senzorni dražljaj, ki preusmeri našo pozornost, hkrati pa če nam uspe narediti nekaj počasnih požirkov, s tem tudi nekoliko umirimo svoje dihanje in se umirimo tudi sami.

Naše misli imajo zelo močan vpliv na naše občutke, čustva, ki jih občutimo, slednja pa potem naprej vplivajo na naše telo in vedenje. Lahko poskusiš s pisanjem dnevnika o svojih čustvih, ki jih občutiš čez dan ter zraven dopišeš, katere situacije in misli, so povzročile določeno čustvo. Potem pa lahko razmisliš, kako si lahko na drugačen način razložiš situacijo oz. se odzoveš nanjo, da bo za tebe bolj koristno – primer, če v šoli pišeš test, je normalno, da občutimo strah. Lahko se na ta strah odzovemo na način, da ga samo poglobimo: "Strah me je, nič ne bom znala, zagotovo bom pisala enko, ne bo mi uspelo". Če se tako odzovemo na strah, si situacijo samo še otežimo. Lahko pa se odzovemo na primer tako: "Hvala strah, da si me prišel opozorit, da se moram na test dobro pripraviti. Nekaj sem se že učila, imam plan, kako se bom učila naprej, v šoli sem dobro poslušala in verjamem, da mi bo šlo dobro".

Napisala si, da si že sama poskusila z dihalnimi tehnikami, kar se mi zdi super. Ampak si zapisala, da ne zaležejo dolgo – kaj točno si s tem mislila, da ne zaležejo dolgo? Bi mi lahko opisala, kakšno dihalno tehniko si preizkusila?

Hvaležna bom, če odgovoriš na moja vprašanja, da ti lahko poskusim napisati še kakšen nasvet. Hkrati pa sporoči, če boš kakšno tehniko preizkusila in kako učinkovita bo zate. 

Lepo bodi, 

Sara Seršen, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Lepo pozdravljena!

Zelo me veseli, da si se ponovno oglasila in napisala še nekaj več.

Praviš, da se ti opisane težave pojavljajo v zaprtih prostorih, kjer je več ljudi, v prvem sporočilu si omenila npr. gledališče, dvorane, kjer je res lahko zelo veliko število ljudi. Kar lahko poskusiš je, da greš najprej v situacije, kjer je zaprti prostor, ampak je število ljudi manjše. Na primer začneš s kakšno manjšo kavarno, greš potem v večjo restavracijo, mogoče potem kakšno manjše gledališče. V vsaki od teh situacij, če se ti bodo začele pojavljati skrbi ali kakšni izmed opisanih občutkov, poskusi z dihalno tehniko globokega dihanja, kot si napisala. Ampak poskusi izvajati več kot 3x, da se bo telo čim bolj umirilo in sprostilo. Zraven si lahko v mislih ponavljaš tudi afirmacije, ki bi ti ustrezale, npr.: "Vse je v redu, dobro se počutim, zdrava sem." Če bi ti bilo lažje, lahko začneš v takšne situacije hoditi z osebo, ki ji zaupaš, ni nujno, da začneš sama. Potem pa postopoma greš na situacije, ki so večji izziv, ampak korak po korak. Pomembno je, da si na posameznem koraku tako dolgo, dokler se ne boš počutila v tisti situaciji sproščeno in več ne boš imela skrbi, ki si jih opisala.

Kar se mi zdi pomembno, je tudi to, da poskusiš globoko dihanje delati čim pogosteje doma, tam kjer se počutiš varno. Da se sproti umirjaš, sproščaš tesnobo, hkrati pa boš tako postala tudi bolj suverena v tehniki.

Ena možnost, ki jo lahko še preizkusiš, je vizualizacija. Poišči si doma en miren prostor, kjer se počutiš varno in te ne bo nihče motil. Lahko si nastaviš kakšno instrumentalno glasbo za sproščanje, če ti ustreza. Potem zapri oči, naredi nekaj globokih vdihov in izdihov, da se umiriš. Nato najprej pomisli na eno situacijo, v kateri si se počutila res dobro, prijetno (si bila npr. zelo vesela, si se počutila uspešno, samozavestno). Poskusi se te situacije čim bolj natančno spomniti, kaj vse se je dogajalo in predvsem poskusi vse te prijetne občutke občutiti v svojem telesu. Potem pa si predstavljaj, kako sediš v gledališču, si mirna in občutiš vse te zelo prijetne občutke veselja, samozavesti, uživaš v predstavi. Naši možgani namreč v določenih vidikih ne ločijo med realnostjo in našo domišljijo. Kar pomeni, da lahko v naših mislih treniramo možgane, da nas je npr. v določenih situacijah manj strah. Pomembno je, da to vajo poskusiš delati čim pogosteje in lahko tudi pri tej vaji greš postopoma – začneš z manjšimi prostori in greš potem v vedno večje.

Če imaš v šoli možnost obiskati šolsko psihologinjo, ti priporočam, da se oglasiš pri njej in poskusita skupaj z njo oblikovati natančen načrt situacij, hkrati pa bosta skupaj lahko raziskali še kakšno tehniko sproščanja.

Upam, da boš uspela čim prej uspešno premagati težavo. Poročaj, kako ti bo šlo.

 

Lepo bodi, 

Sara Seršen, mag. psihologije