Kaj je razlika?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Razlika med zunanjim orgazmom (klitorisnim) in notranjim (vaginalnim) orgazmom je v načinu stimulacije. Natančneje, zunanji orgazem se zgodi zaradi neposredne stimulacije klitorisa oz. ščegetavčka. Klitoris predstavlja del klitosečnovaginalnega področja, bolj poznanega pod kratico CUV (angl. clitorourethrovaginal complex). Drobec klitorisa (tj. njegova glavica in kapuca, ki jo prekriva) se nahaja na zunanji strani telesa (približno 2 centimetra nad nožnično odprtino) in ga lahko vidimo, večina CUV-ja pa je skrita v notranjosti telesa. Kljub temu pa lahko tudi notranji del CUV-ja stimuliramo, in sicer vaginalno, saj CUV obdaja nožnico oz. vagino, kar njegovo ime tudi nakazuje. Ne glede na točko stimulacije torej v obeh primerih pravzaprav vzburjamo isti sklop živcev in mišic, razlika je le v tem, da je mesto vzburjenja in orgazma pri zunanji stimulaciji nekoliko bolj skoncentrirano (pri klitorisu), medtem ko je pri notranji stimulaciji bolj razpršeno po celotnem CUV-ju. Na podlagi te razlike izhajajo različna občutenja med enim in drugim orgazmom.

Glede na to, da je klitoris lažje najti, in glede na to, da je klitoris del telesa, kjer se nahaja največ živčnih končičev, ni presenetljivo, da je orgazem pogosto lažje doseči preko stimulacije tega predela. Kljub temu pa se lahko z nekaj raziskovanja najdejo tudi načini, kako priti do notranjega orgazma. Ker pa je vsako telo drugačno in ker se vsako tudi nekoliko drugače odziva na dražljaje, ti pri iskanju notranjega orgazma ne morem podati direktnih nasvetov, lahko pa ti podam nekaj usmeritev.

Pogosto za notranji orgazem ženskam najbolj ustreza stimulacija sprednje stene vagine, tik nad sramno kostjo. Ali ti takšna stimulacija ustreza, lahko preizkusiš tako, da v vagino vstaviš prst ali dva. Ukrivi jih proti sramni kosti, potem pa prste premikaj, kot da bi želela nekomu z njimi nakazati, naj pride k tebi. Morda boš pri tem začutila območje, ki po otipu deluje kot orehova lupinica. Temu predelu včasih rečemo točka G. Točko G pogosto enačijo z notranjim orgazmom, saj naj bi ta bila bolj občutljiva od drugih predelov vagine. Kljub temu da se točka G veliko poudarja, pa te spodbujam, da preizkušaš tudi z dotiki na drugih predelih, da eksperimentiraš s pritiski ter gibi in da se poigravaš s položaji, v katerih masturbiraš (lahko ležiš, sediš, stojiš, podložiš boke z blazino itn.). Poleg tega so ti lahko v pomoč pri doseganju notranjega orgazma tudi lubrikanti in erotični pripomočki, ki so namenjeni stimulaciji vagine. Tako v primeru uporabe erotičnih pripomočkov kot tudi prstov pa ne pozabi na ustrezno higieno.

Za konec se mi zdi dobro poudariti, da nekatere ženske nikoli ne doživijo notranjega orgazma, razlogov za to, pa je precej. Kar želim s tem povedati, je, da se ne podajaj v raziskovanje notranjega orgazma pod pritiskom, da se to mora zgoditi. Nekatere ženske popolnoma zadovolji že zunanji orgazem, druge uživajo v notranji stimulaciji, spet tretje pa imajo najraje kombinacijo obojega. Pravila, kakšno bi moralo samozadovoljevanje biti, ni. Kar je najbolj pomembno, je, da raziskuješ svoje telo in sama sproti ugotavljaš, kaj ti ustreza in kaj ne. Če že uživaš v zunanjih orgazmih, nadaljuj s tem, kar ti je všeč, in če želiš raziskati vaginalno stimulacijo, si vzemi čas in preizkusi različne tehnike in morda boš našla takšno, ki ti bo ustrezala. Pri tem pa ne pozabi, da je za doseganje orgazma pomembno tudi vzdušje, ki si ga ustvariš za sam akt, in kako se počutiš, ne samo v tistem trenutku, temveč tudi na splošno. 

Za dodatna vprašanja ti ostajam na voljo, sicer pa ti želim veliko užitkov pri raziskovanju sebe in svojega telesa.

Eva Štrukelj, mag. klinične in zdravstvene psihologije in mag. psihoseksologije

Niina, pozdravljena.

Svetovalka, ki ti je odgovorila je trenutno odsotna, zato boš na odgovor morala počakati nekoliko dlje.

Hvala za razumevanje in prijazen pozdrav iz uredništva

Odgovor svetovalke:

Ponovno lepo pozdravljena.

Najprej bi se ti rada zahvalila za zanimiva podvprašanja, ki si jih postavila. Kot sem že omenila sta notranji in zunanji orgazem koncepta, ki izhajata na podlagi razlik v vrsti spolne stimulacije. Pri klitorisnem oz. zunanjem orgazmu je stimulacija omejena na klitoris, posledično pa je tudi občutek orgazma običajno bolj lokaliziran na tem predelu. Notranji oz. vaginalni orgazem izvira iz notranjih erogenih točk, posledično pa nekatere ženske občutek tega orgazma doživljajo kot globlji in bolj razpršen. To pa še ne pomeni, da je ta vrsta orgazma močnejša, intenzivnejša ali boljša. Pri orgazmu imajo namreč pomembno vlogo tudi osebni psihološki dejavniki povezani z dotično spolno situacijo in z osebo na splošno.

Poleg že omenjenih dejavnikov, ki vplivajo na orgazem, obstajajo tudi drugi. Kot ugotavljaš tudi sama med drugim igra pomembno vlogo tudi menstrualni cikel. Spreminjanje ravni hormonov tekom cikla vpliva na številne fiziološke spremembe, kot so občutljivost prsi, spremembe v zaznavanju bolečine in nihanja v čustvovanju. Poleg tega se maternični vrat premakne višje v nožnico in postane mehkejši, poveča se vaginalni izcedek, poveča pa se tudi prekrvavitev vaginalnega tkiva, ki posledično postane bolj senzibilno. Vse to lahko vodi do lažje penetracije, bolj intenzivnega doživljanja notranje stimulacije in celo drugačnih ali močnejših orgazmov v času ovulacije. Nekatere ženske zato poročajo o povečanem užitku pri notranji stimulaciji v tem obdobju. To ne pomeni, da v drugih delih cikla ne moremo imeti prijetnih spolnih izkušenj prek notranje stimulacije, možno pa je da nekatere ženske izven obdobja ovulacije potrebujejo nekoliko več stimulacije, da dosežejo orgazem. Kadar pride do spolne želje in do spolnega vzburjenja izven obdobja ovulacije, torej ko je vaginalno tkivo manj navlaženo in manj občutljivo, je priročno imeti ob sebi recimo lubrikant, ki lahko poleg olajšanja penetracije koristi tudi pri zaščiti tkiva v primeru daljše stimulacije.

Zdaj pa pa še nekaj besed o hormonski kontracepciji. Obstaja več vrst te oblike zaščite in za vsako veljajo specifični mehanizmi. Najpogosteje je mehanizem delovanja tak, da zavira ovulacijo. To pomeni, da posledično ne pride do tako izrazitih hormonskih nihanj. Brez tega pa tudi ne pride do tako izrazitih sprememb, povezanih z ovulacijo in z drugačnim doživljanjem orgazma v tej fazi cikla. V resnici so torej posledice jemanja hormonske kontracepcije bolj v zmanjšanju razlik med orgazmi v različnih fazah cikla, kot pa da bi prišlo zaradi jemanja hormonske kontracepcije do popolnega izničenja možnosti za orgazem.

Upam, da si v mojem odgovoru dobila informacije, ki si jih iskala, sicer pa se mi zdi pomembno izpostaviti, da ti bo na takšna vprašanja znala najbolje odgovoriti kakšna strokovnjakinja ali strokovnjak s področja ginekologije. Za posvet o kontracepciji ginekološki pregled ni potreben, zato je strah pred pregledom, zlasti pri dekletih, ki spolnih odnosov še niso imela, odveč. Toliko, v vednost. Seveda pa ti tudi v svetovalnici ostajamo še naprej na voljo, tako da nam le piši, če te še kaj zanima.

Vse dobro ti želim.

Eva Štrukelj, mag. klinične in zdravstvene psihologije in mag. psihoseksologije