Kaj je narobe zmano?

Odgovor svetovalke:

Živjo, Taja.

Žal mi je, da se tako počutiš. Sprašuješ se, kaj neki je narobe s tabo. Trudiš se vsem ustreči, a zdi se ti, da te kljub temu nimajo radi. Celo posmehujejo se ti. Občutek imaš, da si izobčena. In to, razumljivo, boli.

Od kdaj se sprašuješ te stvari vsak zvečer? Se je zgodilo kaj hudega, da si prišla na idejo, da si slaba?

Včasih si kakšne dogodke razložimo po svoje - in ta naša razlaga ni nujno pravilna. Še zlasti, ko smo zelo potrti, saj potem povsod iščemo "dokaze" za to, da gotovo je nekaj narobe z nami.

Kaj misliš, je možno, da je narobe zgolj to, da tako o sebi razmišljaš predvsem sama? 

Če bi lahko odprli glave najstnikov in pogledali, o čem največ razmišljajo, bi videli, da se prav vsi največ ubadajo sami s sabo. Tako smo narejeni: v adolescenci postanemo ekstremno občutljivi na to, kako smo videti, in strašno nas skrbi, kako nas bo dojela okolica. Ampak dejstvo je, da se drugi v resnici z nami ne ukvarjajo niti pol toliko kot se sami s seboj. Prisežem. O tem obstaja cela vrsta raziskav.

Malo manj pa je jasno, zakaj adolescenca prinese s sabo tudi toliko negativnih občutij. Depresija je kar pogost spremljevalec teh že tako napornih let. To ti pišem zato, da veš, da zagotovo nisi sama v tem. Med vsemi, ki jih srečuješ na šolskih hodnikih, so statistično gledano v vsakem razredu najmanj trije dijaki, ki se vsaj do neke mere počutijo tako slabo kot ti.

Drugo dejstvo, ki bi ga rada osvetlila, pa je, da na to, kako nas vidijo drugi, zelo vpliva predvsem to, kako se dojemamo sami. Kaj, ko bi torej poskusila obrniti ploščo in začela o sebi razmišljati drugače? Da si, na primer, vsak večer pred spanjem rajši ponavljaš: "Hej, Taja, dovolj dobri sva! Od zdaj naprej bova prijateljici, drugi pa - kakor želijo."

Na tem forumu mlade večkrat opominjam, da na vedenje drugih žal nimamo kaj dosti vpliva. Lahko pa marsikaj spremenimo pri sebi. V prvi vrsti odnos do sebe. V redu je, če si pozorna do drugih, tovariška in če rada pomagaš. Ampak naj ne bo razlog za to tvoje upanje, da te bodo imeli zaradi tega rajši. Ti si že brez tega dovolj dobra in vredna ljubezni.

Dobro se ozri okoli sebe in se pusti presenetiti. Morda pa si do sedaj poskušala narediti vtis na napačne osebe ... ;) 

Čas je, da se začneš spoštovati, kot si zaslužiš.  

Kaj praviš? :)

Topel objem,

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja