Js zdej res nevem

Odgovor svetovalca:

Živjo!

Jaz se ti opravičujem, da še nisi prejela odgovora.  Odgovor sem namreč oddal že prejšnji teden, a ga včasih sistem ne zabeleži in ga potem v uredništvu sploh ne prejmejo.

Začutiti je, da se res boriš z mislimi, ki ti povzročajo veliko tesnobe. Verjamem, da ti je zaradi tega zelo neprijetno!

Se mi zdi zelo pomembno, da razumeš, da misli niso dejstva in niso dejanja. Se sliši malo hecno, da to rečem, a ljudje smo dejansko velikokrat zelo tesnobni ob določenih mislih, v resnici pa se objektivno nič od tega, kar mi razmišljamo, ne dogaja, samo obremenjeni smo, ker premlevamo določene stvari. Primer tega, da misli niso dejanja je npr. to, da oseba, ki sicer nima nobene želje umreti, ko čaka na vlak pomisli "kaj če bi jaz skočil pod vlak?" Takšne misli, ki so nam tuje in niso v skladu z našimi čustvi in vrednotami so lahko neprijetne, nam lahko povročajo tesnobo, včasih so lahko celo vsiljive in se jim težko, oz. se jim sploh ne moremo upreti. A to, da pridejo, še ne pomeni, da so resnične ali da se bodi uresničile. Torej, če ta oseba, ki čaka na vlak, da tem mislim prostor, se z njimi ukvarja, to zgodbo poglablja in premišljuje, je verjetno, da bo postala tesnobna, žalostna ipd. Vendar glede na to, da si tega ne želi storiti, da je ta misel bila nehotena, je najbolje, da svojo pozornost preusmeri na nekaj bolj prijetnega ali koristnega. 
V tvojem primeru bi to pomenilo, da poskusiš preusmeriti te misli, da svoje starše pozabljaš ali da sploh niso tvoji starši. Ko pridejo te misli, se lahko zamotiš z nečim, kar ti je prijetno (npr. da poslušaš glasbo, rešuješ sudoku, ipd.). Če boš pri tem uspešna, verjamem, da boš tudi manj tesnobna. 

Če pa kljub vsakršnim poskusom ne uspeš teh misli preusmeriti, potem bi bilo najbolje, da opraviš pogovor s psihiatrom ali psihologom, ki bi lahko opredelil, kakšne so te tvoje misli, kaj jih povzroča in ti bo lahko najbolje svetoval, kako si lahko pomagaš. 

Lepo bodi!

Nikola Zhivkovikj, dr. med., specializant psihiatrije