js nemorm

Odgovor svetovalke:

Draga Ena15, 

čestitam ti, da si zbrala pogum in se odločila svojo stisko nasloviti na To sem jaz. Verjamem, da ni bilo lahko. Veseli me, da si svojo težavo zaupala svetovalni delavki in si že zmogla uporabiti načini reševanja problemov, ki so zate bolj sprejemljivi. 

Tvoj zapis govori o samopoškodbenevem vedenju, o posledicah tega v obliki belih brazgotin, o depresivnem razpoloženju (op. diagnoza depresija je zapisana v zdravstveni klvalifikaciji), o dogajanju doma in o medvrstniškem nasilju, ki si ga bila deležna. Ob tem si aktivna mladostnica. Imaš prostočasne aktivnosti gym in nogomet, pa tudi spanje. Tvoji starši ocenjujejo, da depresija ne obstaja, drži?

Kot si sama že zelo dobro ugotovila, je samopoškodbeno vedenje način reševanja težav, stisk, situacij, ki so za nas tako obremenjujoče, da čustveno, miselno to težko obvladamo in iščemo načine sprostitve. Samopoškodbeno vedenje je v tistem trenutku lahko odrešitev, a se po tem pojavijo občutki krivde, sramu, vidne brazgotine, ki privedejo do skrivanja, pokrivanja delov telesa itd. Naporno, se strinjaš? Zapisala si, da razmišljaš tudi o tem kako bi bilo, če te ne bi bilo? Kako pogoste so samomorilne misli? Si razmišljala tudi že o načrtu?

Kako si si do sedaj pomagala, da si kot si zapisala, clean? Kakšne načine, tehnike si izbrala? Si poskusila s sproščanjem, čuječnostjo, morda odhodom v naravo, pisanjem dnevnika, zapisom hvaležnosti itd. Izberi tisto kar ti najbolj ustreza in je zate sprejemljivo ter ti ne povzroča občutkov krivde, sramu. Bi ti kaj od tega lahko pomagalo? To je pomemben korak. Predlagam ti tudi preberanje prispevkov na To sem jaz, na temo samopoškodovanja in oblikah samopomoči. 

Zanima me kako si z razumevanjem in izražanjem svojih čustev? Jeze, žalosti, tudi veselja? Kako s sprejemanjem same sebe in sebe v odnosu do drugih? Kaj ceniš pri sebi? Katere lastnosti, dejanja, pretekle izkušnje reševanja težav, svojo telesno samodobo? Kdo te lahko podpre od odraslih, tudi vrstnikov na poti pomoči, spodbujanja? Imaš prijatelje, si vključena v razredno skupnost? Vabim te, da si nanje odgovoriš. Vesela bom, če jih boš zapisala tudi tu. Tudi to, kako se vidiš v času počitnic? Kaj boš počela, kje boš in s kom?

Usmerjam te nazaj v svetovalno službo, saj si zapisala, da  ti pogovor pomaga. Predlagam, da se pogovoriš tudi s starši, ti in svetovalna delavka, morda tudi razrednik. Predvsem je pomembno, da imaš prostor, kjer boš slišana in se boš v varnem okolju učila razumevanja sebe in načine reševanja problemov, stisk.  Predlgam tudi razmislek o pogovoru z osebno zdravnico, ki te lahko napoti v CDZOM, k psihologu.

Dogovoriva se, da se še oglasiš. Veselim se tvojih odgovorov. Pošiljam ti velik objem. 

Lepo te pozdravljam, 

mag. Barbara Stožir Curk, univ. dipl. psihologinja