Joske

Odgovor svetovalke:

Draga Ela, 

hvala, da si se s svojo težavo obrnila na nas. Iz tvojega zapisa je razbrati, da te zelo obremenjuje velikost tvojih prsi, za katere sama praviš, da so majhne in verjetno pod slovenskim povprečjem. Neprijetno ti je, ker si bila zaradi njih že deležna zbadljivk s strani sošolk in tudi fantov, posledično te obremenjuje tudi misel na prvi spolni odnos, razmišljaš pa tudi o možnostih povečanja, psihoterapije ter se sprašuješ, čigava "dolžnost" je, da punci da potrditev, da je lepa oz. se v svojem telesu dobro počuti. 

Drago dekle, začela bom kar pri tvojem zadnjem vprašanju, saj si podala odlično iztočnico. Zanimiva je izbira tvojih besed - čigava DOLŽNOST je - morda bi se komu zdelo smešno, da govorimo o dolžnosti, saj to besedo navadno uporabimo, ko je nekaj zakonsko določeno, ko mora nekaj biti po predpisih itd., a osebno mi je beseda, ki si jo uporabila, pravzaprav zelo všeč. Tako ti vračam vprašanje - kaj ti misliš o tem, kar si zapisala? Si kdaj pomislila, ali si sebi, svojemu telesu, kaj dolžna? Si dolžna, da si umivaš zobe, da niso črni od gnilobe, da se vsak dan stuširaš, da ne oddajaš neprijetnih vonjav, da poješ zdravila, ko zboliš, spiješ veliko vode, telovadiš, zdravo ješ? Če je bil odgovor na vprašanja da, si potem dolžna sama sebi tudi to, da se ne obsojaš, ker imaš manjše prsi, ali ker imaš kilogram premalo/preveč, debele boke, pegice, mozolje, kriv nos itd. bi lahko naštevali v neskončno vse nepravilnosti, s katerimi se vsak od nas do neke mere sooča?

Ljudje smo družabna bitja in neprestano stopamo v interakcije z drugimi, a vedno se vse prične in konča pri nas samih. Samo ti si tista, ki v svojem telesu preživi 24 h/dan in na koncu dneva si ti odgovorna za skrb zase in tudi za to, kako se v tvojem telesu počutiš. Morda bi res lahko rekli, da si to "dolguješ"? Seveda ti lahko osebe okoli tebe to "otežijo" z zbadljivkami, norčevanjem, komentarji, a če se sama v svojem telesu dobro počutiš, ga sprejmeš, se imaš rada, lahko tudi sama odločaš o tem, ali te komentar sošolke ali fanta prizadene, ali si ga vzameš k srcu in podobno. In sama si tudi tista, ki si izbereš fanta, s katerim se boš podala skozi življenje in tudi v izkušnjo spolnosti. Na tebi je, da se dovolj ceniš in izbereš takega, ki mu bo mar zate, ki mu bodo tvoje prsi in celotno telo všeč, ki ti bo to tudi znal povedati in pokazati - nekoga, ki ti tega ne bo dal, ne potrebuješ. :) A če ne boš tudi sama sebe videla kot lepo, sprejela svojih prsi in telesa, bodo vse neštete hvale s strani drugih brezpredmetne, saj jim ne boš verjela (verjetno si lahko predstavljaš pogovor v smislu: "Oh, tvoje prsi in zadnjica so mi res všeč" in tvoj odgovor: "Ah, ne, ne morejo ti biti, saj so premajhne, lažeš, da bi mi ugodil."). Mislim, da razumeš, kam ciljam s tem ... :)

Skratka - prvi korak je, da delaš na tem, da sprejmeš samo sebe, svoje telo, svoje prsi. Poseganje v svoje telo, posebej v puberteti, ko se še razvijaš, ko še nisi imela spolnega odnosa, ko še nisi rodila, z operacijami, seveda ni priporočljivo. Tudi v prihodnosti pa je vprašljivo, če ne delaš na sprejemanju samega sebe - vedno pa je seveda odločitev stvar posameznika. Boljše je delo na sebi, omenjaš psihoterapijo, ki pa je plačljiva in zato težje dosegljiva, v tvojem primeru pa verjamem še niti ne potrebna, saj lahko veliko narediš sama - veliko gradiva je v knjigah in na spletu, da dvigneš svojo samopodobo. Ko boš delala na tem, boš kmalu ugotovila, da te bodo drugače gledali tudi drugi. Ko boš sama ponosna na svoje prsi, drugi ne bodo imeli motivacije, da te zaradi njih zafrkavajo, prav tako pa boš dovolj samozavesta, da boš vedela, kaj želiš, prijateljice, ki se ne norčujejo iz tebe, in fanta, ki te ceni, občuduje in ima rad, takšno kot si - to si zaslužiš. 

Sedaj pa se poglej v ogledalo in si povej, da si lepa, ter pogumno novim izzivom naproti. Če te še kaj zanima, pa si vedno dobrodošla, da se vrneš in z veseljem še poklepetam s tabo.

Lepo te pozdravljam,

Tara Ledinek, dr.med., specializantka javnega zdravja

Odgovor svetovalke:

Draga mladenka,

Bojim se, da je tvoje vprašanje tako nejasno, da ti bom težko odgovorila, še posebej zato, ker tudi ne vem koliko si stara. Težko je reči, kdaj smo zvesti. Morda nekdo v resnici ne bo fizično prevaral svojega partnerja, si pa v mislih to nenehno želi? Lahko se nekomu zgodi, da bo v trenutni situaciji podlegel skušnjavi in bo prišlo do spolnega stika, ki je bil popolnoma odvisen od trenutne situacije (npr. vpliv alkohola), sicer tega ne bi naredil, saj svojega partnerja spoštuje in se ujemata v vseh pogledih: fizično, duševno, duhovno, intelektualno.

Ne vem kakšne vrsto prevare si ti imela v mislih. Menim, če se dva ujemata v vseh pogledih, ki sem jih omenjala, ni nobene potrebe po prevari. Seveda pa vsak izmed nas na prevaro, takšno ali drugačno gleda in sprejema na svoj način. Tu ni recepta. Nekdo lažje odpusti fizično prevaro, nekdo psihično, nekdo ne bo odpustil nobene.

Še enkrat: če človeka v vseh pogledih odnos izpolnjuje, ni nobene potrebe po prevari. Res pa je, da se je potrebno za kvaliteto odnosa nenehno truditi.

Menim tudi, da v ljubezen ne smemo ničesar zahtevati. Lahko se trudimo, da smo vsak dan boljši, da s svojimi dejanji omogočimo tudi drugemu, da se počuti bolje, toda zahtevati??? To preprosto ne gre.

Prav lepo te pozdravljam in želim vse dobro.

mag. Maja Krajnc, univ. dipl. sociologinja in politologinja